Prehitrim voznikom se obeta še strožji nadzor

Več sekcijskih in stacionarnih meritev hitrosti

Na ministrstvu za notranje zadeve in policiji tako načrtujejo projekt posodobitve nadzora ter urejanja prometa na avtocestah in hitrih cestah ter projekt sekcijskega in projekt stacionarnega merjenja hitrosti na državnem cestnem omrežju. Hkrati pa se bodo na MNZ po besedah Kresalove še bolj usmerili na najbolj ranljive skupine v prometu, pešce, kolesarje in motoriste.

Ministrica je na novinarski konferenci opozorila, da je alkohol še vedno velik problem slovenskih cest. Samo lani so zaradi alkoholiziranosti pridržali okoli 18 tisoč ljudi. Prav zato gre pred kratkim sprejet paket prometnih zakonov v smeri represije samo na področjih, ki zadevajo najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Sicer pa se že sedaj delo policije usmerja v najpogostejše kršitve in najnevarnejše cestne odseke, je poudarila.

Kot dosežke MNZ je Kresalova izpostavila še uvedbo 24-urnega dežurstva za nujno psihološko pomoč pri obveščanju svojcev o žrtvah prometnih nesreč in ustanovitev agencije za varnost prometa. Ta je med drugim namenjena izvajanju analitskega raziskovalnega dela na področju varnosti prometa in neodvisnemu preiskovanju prometnih nesreč.

Minister Patrick Vlačič je poudaril, da je varnost na cestah še vedno ena prednostnih nalog tudi na ministrstvu za promet. Po njegovih besedah je sedaj v pripravi nacionalni program varnosti v prometu 2012–2021, v načrtu pa imajo tudi preventivne akcije za enosledna motorna vozila.

Analiza tragične nesreče na dolenjski avtocesti

Predstavniki lani ustanovljene agencije za varnost prometa so javnosti predstavili rezultate analize množične prometne nesreče lanskega novembra pri Grosupljem. Gre sicer za prvo tovrstno analizo, ki jo je opravila agencija za varnost prometa.

Vodja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je pojasnil, da je bil vzrok za prometno nesrečo neprilagojena hitrost glede na razmere, zato so zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnost tudi kazensko ovadili več ljudi. Po besedah direktorja agencije Ljuba Zajca je bil dejavnik nesreče gosta megla, ugotovili pa so tudi različne obrabe plasti vozišča. Poleg tega je po njihovih podatkih kar tretjina od 38 udeleženih vozil bila brez prednjih meglenk. En voznik je vozil brez vozniškega izpita, za tri voznike sumijo, da so pred tem prevozili že več kot 200 kilometrov, šest voznikov je bilo voznikov začetnikov, en pa kršitelj povratnik.

Slabi intervencijski dostopi in komunikacija

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je pohvalila delo reševalnih ekip, a ob tem izpostavila tudi ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih morajo pristojni v bodoče odpraviti.

Nekatere od glavnih težav, ki pestijo slovenske reševalce, so po njenih besedah slabi intervencijski dostopi, težka vzpostavitev komunikacije med reševalnimi ekipami ter morebitno pomanjkanje sanitetne opreme. Ministrica je izpostavila še potrebo po skupnih usposabljanjih vseh reševalcev, potrebo po preglednih in enotnih označbah na pregledanih zaletenih vozilih ter hitrejšo odstranitev nepoškodovanih s kraja nesreče.