FOTO: Česa se bomo spominjali in kaj bi najraje pozabili?

V letu 2011 smo se zaradi razmer spraševali, kako naprej, a so to vprašanje pogosto zasenčile razprtije, spori in afere. Spominjali pa smo se tudi preteklosti. Naša država je namreč v tem letu praznovala 20. rojstni dan. Svoje zgodbe in izkušnje iz dni osamosvajanja so z nami delili akterji tistega časa in bralci 24ur.com in tako pomagali osvetliti takratne dogodke. Vrstili so se različni dogodki, srečanja in prireditve, na katerih so govorci in udeleženci izpostavljali, kako enotni smo bili Slovenci leta 1991.

Padec Pahorjeve vlade

A leto 2011 bi težko označili za leto enotnosti. To leto je bilo bolj leto krhanja zaupanja, predvsem v vlado Boruta Pahorja. Mali uvod v to, kaj se bo zgodilo, je bil aprilski referendum o malem delu, ko so volivci izrazili veliko nezaupnico načrtom vlade. Nato so sledili različni izstopi in odstopi. Stranka DeSUS se je namreč maja odločila, da dokončno zapusti vladno koalicijo, oslabljena vlada pa se je morala pripravljati na najbolj resno preizkušnjo leta 2011 – na t. i. superreferendumsko nedeljo. Med predreferendumsko kampanjo se je v spomin najbolj vtisnil ponesrečeni vladni oglas z Urško Čepin in napoved prvaka stranke Zares Gregorja Golobiča, da bo odstopil z mesta visokošolskega ministra. Tako je Pahor rezultate supereferenduma dočakal v družbi edine preostale zaveznice Katarine Kresal. Trikratni NE volivcev, ki so tako zavrnili pokojninsko reformo, zakon o delu na črno in o arhivih, je jasno pokazal, da se tej vladi ne obeta nič dobrega.

Zares je iz koalicije uradno izstopil 27. junija in z njim so odšle tudi ministrice, ki jih je stranka imela v vladi. Pahorju tako ni preostalo drugega, kot da določi ministre, ki bodo sedeli na dveh oziroma treh stolih. Tako smo poleti dobili superministre: Mitja Gaspari, Igor Lukšič in tudi sam Pahor so vodili po dva resorja, medtem ko je vse tri prekašal Boštjan Žekš, ki je poleg skrbi za zamejske Slovence na svoja pleča prevzel še ministrstvi za lokalno upravo in kulturo. Svoj pečat je pri zgodbi o padcu Pahorjeve vlade pustila tudi Kresalova, ki je avgusta nepreklicno odstopila z mesta notranje ministrice. Njen "konec" je namreč prinesla afera o najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad. Zadnji avgustovski dan je svojo odstopno izjavo podal še predsednik državnega zbora Pavel Gantar, Pahor pa se je septembra odpravil po zaupnico v državni zbor. Poslanci mu le-te niso izrekli in vlada je padla 20. septembra. Predsednik republike Danilo Türk je 21. oktobra minuto čez polnoč razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Te so potekale 4. decembra, na njih pa je slavil Zoran Janković.

Danes vse lahko posnameš. Tudi na skrivaj.

Letošnje leto je bilo tudi leto, ko je nekaterim težave povzročala moderna tehnologija. Marca so novinarji britanskega tednika Sunday Times razkrili, da so se nekaterim evropskim poslancem predstavljali kot lobisti in jim ponujali podkupnino. Med njimi je bil tudi Zoran Thaler, za katerega so novinarji trdili, da je njihovo ponudbo sprejel. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi z na skrivaj narejenimi video posnetki. Evropski poslanec je obtožbe zanikal in dejal, da denarja nikoli ni nameraval sprejeti. Thaler je zaradi afere vseeno odstopil s položaja, zdaj pa čaka, kaj bo o njegovem primeru ugotovil Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf.

Težave s posnetki je imel tudi Pahor. Nekdo je junija objavil posnetek Pahorjevega majskega neformalnega srečanja z novinarji. Na posnetkih je bilo moč slišati Pahorja, ki se sproščeno pogovarja z novinarji, uporabi kar nekaj kletvic in komentira domače in svetovno politično dogajanje. Medtem ko je Društvo novinarjev Slovenije opozarjalo, da je kršenje t. i. 'off the record' dogovora slabo za ugled novinarstva, pa so se drugi zgražali nad Pahorjevim obnašanjem. Pahor je v pogovoru denimo dejal, da bo Evropska unija Madžarsko po koncu njenega predsedovanja izolirala, madžarsko zunanje ministrstvo pa je ob tem sporočilo, da Pahorjeve kritike na račun Madžarske obžalujejo. Madžarski mediji so se o aferi sicer razpisali šele, ko je evropska poslanka SDS Romana Jordan Cizelj prevod Pahorjevega pogovora poslala nemškim in madžarskim evroposlancem. Ti so jo, kot je dejala Cizljeva, za to prosili sami.

Septembra je v javnost prišel posnetek majske občinske seje v občini Komenda. Na posnetku je župan Tomaž Drolec po burni razpravi priznal, da je za občinske posle podkupoval uradne osebe – tudi na ministrstvih. Drolec je nekaj dni po objavi posnetkov sklical novinarsko konferenco, na kateri je dejal, da nikoli ni skušal nikogar podkupiti. Zaradi povzročene škode je za zastopanje v postopku pooblastil odvetniško družbo Čeferin.

Že pred decembrskimi volitvami je nekdo na YouTubu objavil posnetke zaprtih sej vlad Boruta Pahorja in Janeza Janše. Pahorjeva vlada je hitro ukrepala in dosegla, da so posnetke umaknili. A to je morala storiti dvakrat, saj je nekdo po prvem umiku nekatere posnetke vnovič objavil.

Sojenja, ki so odmevala

V letu 2011 so odmevala tudi nekatera sojenja. Januarja se je začelo sojenje nekdanji slovenski veleposlanici v Sarajevu Nataši Vodušek, ki je bila obtožena povzročitve prometne nesreče  iz malomarnosti v BiH. Ljubljansko okrajno sodišče jo je sredi decembra spoznalo za krivo in ji izreklo leto dni zapora in prepoved vožnje avtomobila za šest mesecev, plačati pa bo morala tudi stroške postopka. Voduškova je napovedala pritožbo.

Maja so pred sodnika stopili obtoženi v primeru Balkanski bojevnik, obravnave pa spremljajo strogi varnostni ukrepi. Primer je zelo odmeven, v njem pa so prvoobtoženi Dragan Tošić in njegovi domnevni sodelavci obtoženi hudih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, hudodelskega združevanja in nedovoljene proizvodnje ter prometa orožja.

Julija se je na okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje Branku Mačku. Ta je oktobra 2009 z vožnjo po napačni strani avtoceste povzročil prometno nesrečo, v kateri so umrli trije mladi Celjani. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 12 let zapora in odvzem vozniškega dovoljenja.

Septembra se je na ljubljanskem okrajnem sodišču začela glavna obravnava v zadevi Patria. Tožilstvo Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu očita kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje. Obtoženi so v zagovorih zanikali očitke tožilstva.

Oktobra je okrožno sodišče v Mariboru Zlatko Kanič spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja Bora Nekrepa. Sodnica ji je naložila deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, soobtoženega zdravnika Roberta Pogorevca pa je oprostila obtožb. Ta mesec pa je delni razplet dočakala še ena "zdravniška" zgodba. Celjsko sodišče je namreč zdravstvena tehnika Darjo Šuper in Iztoka Žilavca spoznalo za kriva smrti 50-letnega Bojana Kajtne, ki je leta 2007 umrl pred vrati urgence. Obsodilo ju je na deset mesecev zaporne kazni pogojno. Obramba je napovedala pritožbo.

Dogodki, ki so pretresli Slovenijo

Nekateri dogodki letošnjega leta so odmevali zaradi svoje tragičnosti. Maja je Slovenija obnemela, ko je v Ljubljani oče po prepiru z nekdanjo partnerico iz 9. nadstropja vrgel svojo 5-letno hčerko, nato pa skočil še sam. Oče je umrl takoj, deklica pa je čez nekaj dni umrla v bolnišnici. Odmevala je tudi smrt 10-mesečnega otroka iz Mirne Peči, ki je ob smrti tehtal le 3,5 kilograma. Umrl je zaradi hude pljučnice, ki ji je sledila sepsa oziroma zastrupitev krvi. Ker so njegovi starši vegani, se je postavljalo tudi vprašanje, ali je otrok imel primerno prehrano.

Letos so odmevali tudi oboroženi ropi, med katerimi sta se dva končala tragično. Junija je namreč med ropom pošte v Kresnicah umrla poštna uslužbenka, novembra pa je med ropom zlatarne v ljubljanski Šiški umrl njen 59-letni lastnik. Kot so dejali predstavniki policije, so policisti soočeni z znatnim porastom hudih premoženjskih kaznivih dejanj. A junijski primer ropa pošte v Kresnicah in rop zlatarne v Šiški sta edina primera v daljšem časovnem obdobju, ko je med ropom tudi nekdo umrl.

Zgodba o medvedu Srečku

Leto 2011 pa bo v spominu ostalo tudi zaradi zgodbe o medvedu Srečku. Pozornost širše javnosti je Srečko pritegnil aprila, in sicer zaradi incidenta v Podvrhu pri Škofji Loki. Takrat je namreč družino Logar, ki je trdila, da se je Srečko sam zatekel k njim, obiskal okoljski minister. Matevž Logar naj bi takrat inšpektorja udaril s pestjo, čeprav sam trdi, da ga je le fizično odstranil. Jasno je bilo, da se družina medvedu zlahka ne bo odpovedala.

V začetku junija so inšpektorji v spremstvu policistov vnovič prišli k Logarjevim, a je Matevž Logar Srečka odpeljal neznano kam. Policisti so Logarja odpeljali, isti dan pa so se inšpektorji vrnili in našli medvedka. Srečka so odpeljali v zavetišče za divje živali na Muti, a tam medvedek ni našel miru. Neznanci so namreč vlomili v zavetišče in odpeljali medvedka. Logarjevi so zanikali, da bi bili vpleteni v dogodek, medvedka pa so čez nekaj dni našli lovci. Pristojni so se odločili, da medveda pošljejo v azil v Romunijo, kjer medvedu pomagajo pri tem, da ne bo več želel imeti stika s človekom.

Pipistrelu uspel veliki met

Med vsem dogajanjem na domačih tleh pa je Pipistrelu veliki met uspel na drugi strani oceana. Uspelo mu je osvojiti naziv proizvajalca najbolj varčnih letal na svetu ter že tretjič osvojiti Googlovo in Nasino nagrado. Zaradi Pipistrelovega prispevka k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za uveljavljanje zmagovite inovativne filozofije, s katero je tudi Slovenijo postavil med tehnološke velesile, je predsednik republike Danilo Türk ajdovsko podjetje odlikoval z zlatim redom za zasluge.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!