SOBOTNO BRANJE: Opozorila klimatologinje, soočenje generacij, zgodba navdiha ...

Marec je bil za našo novinarsko ekipo zelo pester. V začetku meseca smo namreč na spletni strani dobili novo rubriko Čas za Zemljo. S klikom na ikono Zemlje v desnem kotu (poleg ikone Fit 24UR), boste vstopili v naš zeleni svet. Kot je v uvodniku zapisala naša dnevna urednica Mateja Klavs: "Ne odkrivamo tople vode. Podnebne spremembe že dolgo niso nekaj novega. Tudi izginjanje živalskih vrst ali utapljanje v smeteh in plastiki ne. So pa to vedno bolj pereči problemi. Zato smo se odločili, da jim posvetimo več pozornosti. Pred vami je nova rubrika Čas za Zemljo, v kateri bodo na enem mestu zbrani vsi članki, ki zadevajo naravo in okolje in človekov vpliv nanju."

V tem mesecu je bil odziv na rubriko res pozitiven. Ne manjka takšnih, ki se zavedajo pomembnosti teh tem in veseli nas, da članke v rubriki berete. In ker se jih je v tem mesecu nabralo toliko, sta vodji tega projekta, dnevna urednica Mateja Klavs in novinarka Saša Senica, naredili izbor najboljših.

Zagotovo si je vredno vzeti čas za branje intervjuja s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Med drugim je denimo dejala, da v boju proti podnebnim spremembam še nismo prepozni, a časa nimamo več veliko. In katerih posledic podnebnih sprememb se najbolj boji ona? "Najbolj me skrbi ravno vojna. Temperatura ne ubija toliko kot tisti s puško," je odgovorila. Slovenija ima po njenem mnenju neskončno srečo, ker nas ni veliko. "Za dva milijona ljudi imamo ogromno vode, gozda. Naša maloštevilnost je v tem primeru velika prednost. Prav tako nimamo velikih mest. Ker reke izvirajo pri nas, jih nihče ne more preusmeriti. Edina težava je, da ne znamo razmišljati dolgoročno, da bi načrtovali strateško, da se ne bi lovili, ko težava nastopi," je dodala. Celoten intervju lahko preberete TUKAJ.

Za tiste, ki razmišljate o elektrarni na domači strehi, priporočamo branje tega članka, za tiste, ki razmišljate o lokalnem kupovanju in smislu takšnega početja pa tega.

Morje tako umazano, da si sploh ne znamo predstavljati 

Čeprav se nam včasih zdi, da nas glede okolja in človeškega vpliva nanj ne more nič več presenetiti, pa sta nas pretresla predvsem dva članka. Prvi o tem, kakšna količina odpadkov na vsake nekaj sekund konča v morju (slika zgoraj) in da letno porabimo več kot 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov, pri tem pa polovico uporabljamo manj kot 12 minut. In zadnja postaja plastike ni morje, ampak hrana na vašem krožniku. Drug članek pa je predstavil stanje na Baliju, rajski destinaciji za turiste, ki pa izven sezone postane smetišče. Fotograf Domen Dolenc nam je povedal, da je problematično obdobje od novembra do konca februarja, ko je na otoku deževna doba in se obrnejo tudi morski tokovi. Ti vsakodnevno na obale Balija nanesejo na tone smeti. "Morje mora biti tako umazano, da si sploh ne znamo predstavljati, koliko smeti plava v njem," je dejal Domen.

Posebna pozornost namenjena živalim

Živalske vrste so vedno živele, umirale in izumirale. Kar je zaskrbljujoče, je tempo, s katerim živali izumirajo danes. Večina zaradi vplivov, ki jih ima človek na naravo. Nekateri gredo celo tako daleč, da pravijo, da je človeštvo najbolj uničujoča sila na našem planetu. Morda se s tem ne strinjajo vsi, a žalostno dejstvo ostaja, da smo zaradi izgube habitata in iztrebljanja že izgubili številne vrste. Pregled smo pripravili v posebni ČASOVNICI. 

In v duhu ohranjanja narave smo obiskali tudi ljubljanski živalski vrt, kjer smo se pogovarjali z biologinjo Ireno Furlan. "Če želimo ohranjati vrste v naravnem okolju, moramo motivirati ljudi, da razumejo živali in spoznajo vzroke, zaradi katerih so ogrožene, ter si prizadevajo za njihovo ohranitev. Najbolje bi bilo, da bi imel prav vsak možnost doživeti divjino in se o njej učiti prav tam, ker pa to ni možno, živalski vrtovi omogočajo del te izkušnje in razumevanje narave," je pojasnila. Več si lahko preberete TUKAJ. 

Nismo pozabili na milenijce 

Medtem smo v našem projektu Vse o milenijcih ta mesec med drugim pisali o nadarjenem mladem nogometašu in oblikovalcu športne obutve Kenanu Mediću. Kenan je tekmoval na svetovnem tekmovanju Pensole, ki poteka v okviru akademije Dwayna Edwardsa, uspešnega oblikovalca športne obutve znamke Jordan. Spremljali smo njegovo pot in se veselili z njim, ko se mu je uspelo prebiti med najboljših 16, kar pomeni, da si je zagotovil štipendijo za študij v ZDA, kar je bil njegov cilj. Žal se mu med najboljših osem ni uspelo uvrstiti, a to ne pomeni, da se uspešna pot zanj končuje. Prepričani smo, da bomo o Kenanu slišali še veliko pozitivnega. Nadarjenosti in zagnanosti mu zagotovo ne manjka.

Kot pozitiven zgled smo predstavili tudi Andreja Gerželja, mladega peka, ki si s kruhom služi kruh. Njegova zgodba bi zlahka potekala tudi drugače, saj ni dokončal študija, prav tako ni našel redne službe. A ni obupal. Svojo strast do peke kruha je spremenil v posel in odprl majhno pekarnico v stari Ljubljani. Svojega poklica ne idealizira in poudarja, da gre za naporno delo. Mladim, ki bi se podali na podobno pot, pa svetuje, da naj bodo prepričani v to, kar delajo. Zavedati pa se morajo, da lahko tudi propadejo, a da se nimajo česa bati. Tudi sam se ne boji svojega neuspeha.

Pripravili pa smo tudi zanimivo soočenje dveh generacij. Na področju kuhanja smo soočili mnenji pripadnika generacije X in milenijko. 46-letni Marko Žagar in 27-letna Ana Žontar Kristanc sta uspešna kuharja, ki sta svoje sanje uresničila po drugačni poti. Drugačen pogled imata seveda tudi na generacijo milenijcev.

Izpostavljamo še ...

Seveda pa nismo zaspali niti na drugih področjih. Iz naše rubrike Fit 24UR tokrat izpostavljamo neverjetno zgodbo Bobana Paukovića. Celo življenje se je ukvarjal s športom, se pravilno prehranjeval, a ga je kljub temu zdravje izdalo. Celo tako zelo, da je bil na robu smrti. Zdravniki mu niso znali pomagati, izvlekel se je sam. Tu je njegova zgodba.

Obiskali pa smo tudi jezne Moravčane, ki so se nam pritožili zaradi dogajanja okoli nekoč priljubljene izletniške točke, t. i. jezera Havaji. Pravijo, da je zdaj tam deponija, prepričani pa so, da podjetje Termit pod pretvezo, da gre za sanacijo opuščenih peskokopov, tam odlaga nevarne odpadke. V Termitu pa so odgovorili: "Za izvajanje del imamo vsa potrebna dovoljenja." Dodali so še, da to ni bilo nikoli jezero, ampak industrijski bazen.

Prijetno branje!