Zaradi financ bi lahko v Mariboru brez toplega obroka ostalo 600 ljudi, brez strehe pa več deset

Mariborski župan Andrej Fištravec je v petek sporočil, da ima občina velike težave pri sestavljanju proračuna za prihodnje leto. Zmanjkuje jim sredstev za programe, ki jih mora občina financirati po zakonu, zaradi česar lahko izpadejo vsi programi s področja kulture, šolstva in sociale.

Prav slednji so najbolj občutljivi, občina pa pravi, da mora svetnikom do jutri zvečer dostaviti gradivo za sejo, ki bo 23. decembra, na njej pa bo govora tudi o proračunu. Predstavnica občine zagotavlja, da se intenzivno išče potreben denar za vse socialne programe, drugih novih izjav pa na občini za zdaj ne dajejo. Mi pa smo že danes govorili s predstavniki nekaterih programov Centra za socialno delo (CSD) v Mariboru.

"To je bila za nas v petek presenetljiva novica, o kateri niti njihova strokovna delavka, ki je bila z mano na sestanku s predstavniki Rdečega križa in Karitasa, kjer smo se dogovarjali, kako bomo zdaj začrtali delo prek prazničnih dni, ni vedela ničesar," je za 24ur.com povedala direktorica mariborskega CSD Frančiška Premzel. Pojasnila je, da bi v primeru, da občina res ukine sredstva za projekte, to za njih pomenilo katastrofo. Poudarja, da gre za dolgoročne programe, med njimi je tudi Zavetišče za brezdomce, ki deluje že 20 let. Trenutno je nastanjenih 26 brezdomnih ljudi.

Naslednji program, ki je popolnoma odvisen od mestne občine je socialna kuhinja. Gre za obroke, ki jih razdeljujejo pomoči potrebnim ljudem. Takšnih je vsak dan okoli 600, Premzlova pa dodaja, da so to po večini edini dnevni topel obrok za te ljudi.

Ta dva programa bosta zagotovo ukinjena, če občina za njiju ne bo dala denarja. Ogroženi so tudi ostali programi pri CSD kot so materinski dom, svetovalnica, program viški hrane, ki so prav tako zelo finančno odvisni od financiranja lokalne skupnosti. Ti programi so namreč financirani tudi prek države, oziroma ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar pa je državni delež zagotovljen šele, ko vsaj 20 odstotkov sredstev zagotovi lokalna skupnost. "To pogojevanje je za nas ključno," je dodala.

Premzlova je na občino že poslala prošnjo za sestanek, na katerem bi se pogovorili, kako bodo stvari tekle naprej. Želijo si srečanja s podžupanjo, ki je bila imenovana tudi za področje sociale in jo seznanijo z razmerami.

Država financiranje pogojuje z udeležbo lokalnih skupnosti

Vodja materinskega doma Maribor Žanet Mithans je pojasnila, da 26 odstotkov sredstev za njihov projekt priskrbi ravno občina, država pa ob tem doda še 59 odstotkov sredstev, a le ob pogoju, da so občinska sredstva zagotovljena. Materinski dom Maribor pokriva mariborsko občino in tudi celotno Podravje (okoli 40 občin).

Dodala je, da so njihove kapacitete skoraj skozi vse leto popolnoma zasedene, k njim pa prihajajo matere in otroci, ki nimajo možnosti bivati kje drugje, oziroma je bivanje doma za njih ogrožajoče, lahko tudi življenjsko. "Skratka mi smatramo, da je delovanje programa zelo pomembno za življenje teh ljudi," je dodala.

Opozorila je tudi, da je vse skupaj zelo stresno tudi za ljudi, ki so vključeni v program in zdaj prebirajo novice o tem, da občina nima denarja za financiranje programov. "Želim, da dobimo odgovore in jih pomirimo," je zaključila.

V stiski vse več ljudi

Anka Fingušt, ki vodi Varno hišo Maribor prav tako pravi, da so občinska sredstva nujna za njihov obstoj. Pri tem dodaja, da se v tem času celo povečuje potrebna kapaciteta njihovega programa, saj je vse več ljudi v stiski, posledično pa narašča tudi nasilje.

Do zdaj je občina za njihovo delovanje zagotavljala 25 odstotkov sredstev. "Če tega sofinanciranja ne bi bilo, bi to zelo ogrozilo obstoj programa," je povedala Finguštova. Dodaja, da vsi upajo, da se najbolj črn scenarij ne bo uresničil in se bodo našle rešitve, če pa mariborska občina res ukine financiranje progama, pa bi to dejansko ogrozilo delovanje programa.

"Maribor kot drugo največje mesto in mesto z velikim deležem nasilja in z ogromno izrečenimi prepovedmi približevanja bi pravzaprav ostal brez enega tako nujno potrebnega programa," je še povedala.

Imajo sedem sob in 20 ležišč, zasedeni so praktično ves čas. Zgodi se, da je kaka soba prosta le kak dan ali dva, ko se ureja namestitev iz kriznega centra. Na vprašanje, kaj bi morebitna ukinitev občinskih sredstev pomenila za njih, je odgovorila, da si tega niti ne znajo predstavljati. Ob tem pa je še opozorila, da bi imele tudi druge institucije več dela, če bi ukinili njihov program, ki je namenjen ženskam, ki se umikajo pred nasiljem.

'Miklavž odnesel tudi upanja'

Zavetišče za brezdomce v Mariboru Ljubo Gagić, ki je za naš portal povedal, da imajo trenutno nameščenih 26 brezdomnih ljudi, od tega pa jih kar 80 odstotkov vsak dan pod skrbnim nadzorom jemlje zdravila. "Prava katastrofa bi bila, če bi ukinili ta program," odgovori Gagić in doda, da bi moral za kaj takega nekdo prevzeti odgovornost.

Uporabniki zavetišča in socialne kuhinje, ki jo prav tako vodi Gagić, so po njegovih besedah zaradi zadnjih poročanj o finančnih težavah precej zaskrbljeni. "Potrebovali bi razširitev kapacitet, o čemer smo se lani in letos pogovarjali z županom," je pojasnil Gagić. Povedal je tudi, da je bilo zavetišče odprto po tem, ko je v središču Maribora v parku leta 1993 umrl brezdomec. "Namesto, da bi nam Miklavžek prinesel nekaj dobrega, je odnesel še tistih nekaj upanj," cinično dodaja Gagić.