Kdo so arbitri, ki bodo odločali o meji?

Slovenija in Hrvaška sta se o imenih kandidatov, ki jih je predlagala Evropska komisija, že uskladili in jih tudi potrdili. To so britanski mednarodni pravnik Vaughan Lowe, nemški sodnik na Meddržavnem sodišču (ICJ) Bruno Simma in nekdanji predsednik ICJ Gilbert Guillaume. Zadnji, ki je francoski državljan, naj bi bil tudi predsednik arbitražnega sodišča.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta Slovenija in Hrvaška svoje strinjanje s predlaganimi kandidati že sporočili Evropski komisiji, s čimer je postopek imenovanja prvih treh arbitrov zaključen. Državi morata sedaj formalno imenovati še vsaka svojega arbitra, s čimer bo arbitražno sodišče tudi dokončno vzpostavljeno. Slovenski član bo Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas.

"Navdušeni smo nad tem, da sta se vladi obeh držav dogovorili o imenovanju predsednika arbitražnega sodišča in dveh članov, priznanih strokovnjakov mednarodnega prava, s seznama predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ter komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja," so poudarili v komisiji.

Dogovor Ljubljane in Zagreba o treh arbitrih je "zelo dobrodošel signal za pozitiven razvoj dobrih sosedskih odnosov med državama in tudi za regijo Zahodnega Balkana, saj kaže, da je tudi najtežja vprašanja mogoče rešiti z dialogom in sodelovanjem", je izpostavil komisar Füle in čestital obema državama.

Pahor imenovanje arbitrov označil za velik uspeh

Premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je dogovor o imenovanju predsednika in dveh članov arbitražnega sodišča označil za velik uspeh vseh, ki so sodelovali pri mirni rešitvi vprašanja slovensko-hrvaške meje. Na delo arbitražnega sodišča gleda z optimizmom. Pojasnil je, da to omogoča, da državi zdaj pripravita memorandum, vendar na današnjem srečanju predsednikov parlamentarnih strank o tem po njegovih besedah niso govorili. Dogovorili so se le, da mora biti postopek po eni strani zelo transparenten, po drugi pa gre za pripravo zagovora, ki mora biti do določene mere zaupen, je dodal.

Pahor je še dejal, da so bili vsi štirje predlagani kandidati za slovensko vlado sprejemljivi, predsednike parlamentarnih strank pa so zgolj obvestili o njihovih imenih, saj je bilo imenovanje članov sodišča v skladu z arbitražnim sporazumom v pristojnosti vlade.

Tudi predsednik republike Danilo Türk z zadovoljstvom pozdravlja dogovor vlad Slovenije in Hrvaške o treh mednarodnih arbitrih, skladno z določili arbitražnega sporazuma, so sporočili iz njegovega urada.

MZZ: Gre za izkušene arbitre

Predlagani kandidati s strani Evropske komisije so po mnenju slovenskega zunanjega ministrstva odlični mednarodnopravni strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje na področju razsojanja v meddržavnih sporih, vključujoč razmejitvene spore. "Ena od prednosti v takšni sestavi sodišča je tudi geografska zastopanost. Vsi trije arbitri namreč prihajajo iz držav članic Evropske unije (Francije, Nemčije in Velike Britanije), ki so bile stranke v primerih, ki so pomembno zaznamovale prakso razmejevanja na morju," so zapisali v izjavi za javnost.

Dodali so še, da je Slovenija z imenovanjem arbitrov zadovoljna. "Menimo, da so v svojem dosedanjem delu pokazali tudi dovolj občutka za politično občutljivost posameznih primerov. Tako pričakujemo, da bodo v takšni sestavi naši zahtevki in argumenti primerno naslovljeni ter upoštevani ter da bo arbitražno sodišče odločilo pošteno in pravično," so prepričani na ministrstvu.

Odzivi s Hrvaške: Gre za izjemno pomemben dogovor

Hrvaški premier Zoran Milanović in zunanja ministrica Vesna Pusić sta na današnji izredni novinarski konferenci na sedežu hrvaške vlade potrdila dogovor o arbitrih. Po njunem mnenju gre za pomemben dogovor. Kot je povedal Milanović, sta državi dogovor dosegli danes, po več tednih intenzivnih posvetovanj med Zagrebom in Ljubljano ob pomembni posredniški vlogi Evropske komisije. "Dejstvo je, da smo se uspeli o tako občutljivem vprašanju s slovensko stranjo hitro dogovoriti in izbrati – po mnenju tako nas kot kolegov iz Slovenije – kakovostne sodnike, ki so sprejeli obveznost, da bodo delali na sprejetju odločitve o tem, kje je meja med državama," je dejal predsednik hrvaške vlade.

"Zaradi načina, kako smo začeli, imamo podlago za zmeren optimizem," Milanović deli mnenje s Pahorjem ter se je slovenski strani in Evropski komisiji zahvalil za sodelovanje pri dogovoru o preostalih od skupaj petih članov arbitražnega sodišča. "Dogovor o arbitrih je bil ključen in potencialno sporen. Kot vidimo, spora ni bilo, uspeli smo se dogovoriti," je dodal Milanović. Dogovor je po njegovih besedah pomemben tudi "zaradi duha in vzdušja" ob začetku izvajanja arbitražnega sporazuma, ki bo po njegovi oceni "zapleten postopek". Kot predmet spora je izpostavil mejo na kopnem in morju med Hrvaško in Slovenijo.

Milanović zdaj pričakuje, da bo do pomladi prišlo do premikov pri izvajanju arbitražnega sporazuma. Roke iz sporazuma je ocenil kot "kumulativne in ne tako pomembne", ker je po njegovih besedah tehnično vprašanje, ali je nekaj treba narediti v 15 ali 30 dneh glede na določila arbitražnega sporazuma. "Sicer pa je v interesu obeh strani, da bi spor uredili čim prej," je prepričan. Na vprašanje, ali današnji dogovor pomeni, da ni več nobenih ovir za slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, je Milanović izrazil prepričanje, da to sploh ne bo vprašljivo.

Kdo so arbitri?

Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je francoski strokovnjak za mednarodno pravo. Je ad hoc sodnik ICJ, ki mu je med letoma 2000 in 2003 tudi predsedoval. Guillaume, ki je bil rojen leta 1930 v Bois Colombesu v Franciji, je pravniško kariero začel graditi v 60. letih prejšnjega stoletja. Med drugim je bil med letoma 1979 in 1987 direktor za pravne zadeve na francoskem zunanjem ministrstvu. Bil je tudi pravni svetovalec Francije v vrsti mednarodnih sporov z drugimi državami, kot sta bila spora z ZDA o zračnem prometu ter s Kanado o ribištvu. Od leta 2008 je na predlog Peruja ad hoc sodnik ICJ v pomorskem sporu med Perujem in Čilom. Sodeloval je v številnih postopkih sodišč, tako pri ZN kot pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Nemec Bruno Simma je pravni strokovnjak in od leta 2003 sodnik na ICJ. Njegova pravniška kariera se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja, in sicer v Avstriji in Nemčiji, kot profesor mednarodnega prava pa je sodeloval ali sodeluje z več kot 60 univerzami po vsem svetu. Posredoval je pri reševanju številnih mednarodnih sporov, kot je bilo vprašanje kopenske in morske meje med Kamerunom in Nigerijo, kot odvetnik Kameruna med letoma 1994 in 2002, ter v arbitražnem postopku med Belgijo in Nizozemsko med letoma 2003 in 2005. Simma se je rodil leta 1941 v Nemčiji.

Britanec Alan Vaughan Lowe je od leta 1999 profesor mednarodnega javnega prava na univerzi v Oxfordu. Rojen je bil leta 1952 in je eden izmed vodilnih svetovnih odvetnikov in akademikov. Specializiral se je za mednarodno pravo. Od leta 2006 je sodnik na Evropskem sodišču za jedrsko energijo. Lowe sodeluje z vrsto univerz v Veliki Britaniji in ZDA. Kot predstavnik Barbadosa je med letoma 2004 in 2006 sodeloval v arbitražnem postopku v sporu o morski meji med Barbadosom ter Trinadadom in Tobagom. V različnih meddržavnih sporih so ga angažirali tudi Češka, Finska, Singapur, Ciper in palestinske avtonomne oblasti ter različne mednarodne organizacije.