Predsednik Türk ob odprtju Agre: Povečati moramo samooskrbo in razvoj podeželja

Zato moramo po predsednikovih besedah razvoj kmetijstva usmerjati s posebno skrbnostjo in veliko pozornostjo. Po njegovem mnenju smo lahko zadovoljni, da imamo v Sloveniji povezovalnost na področju kmetijstva že kar dobro opredeljeno.

"Imamo srednjeročno strategijo za razvoj kmetijstva in agroživilstva in ta strategija nam je že povedala, kakšne so glavne strateške naloge za naprej," je dejal slavnostni govornik ter ob tem posebej omenil povečanje samooskrbe in razvoj podeželja.

Oboje po njegovem mnenju zahteva veliko konkretizacij in predvsem trdega, vztrajnega dela. Pri povečanju samooskrbe s hrano smo v Sloveniji nazadovali, zato moramo veliko storiti, saj čedalje bolje razumemo, kako zahtevne so naloge, ki tvorijo ta skupni evropski cilj, je dejal predsednik.

Ocenil je, da gre za zahtevne naloge, saj smo del EU, njenih tržnih mehanizmov in konkurence. In v teh okoliščinah doseganje tega cilja ne bo lahko, vendar imamo prve izkušnje s prehranskimi verigami, storiti je treba vse, da bo žitna veriga obstala in da se bo razvijala, da bomo imeli zelenjavno prehrambeno verigo dobro vzpostavljeno in tako, ki bo podprta z vsemi instrumenti, vključno z izkoriščanjem naših naravnih virov, je poudaril predsednik.

Odprtja sejma se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je ob orisu skupne evropske kmetijske politike opozoril, da se mora ta učinkovito odzvati na probleme. Ti so povezani s finančno in gospodarsko krizo, vedno večjim nihanjem cen kmetijskih pridelkov, podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti. Hkrati morajo biti ukrepi naravnani tako, da v največji možni meri varujejo naravne vire, zlasti pitno vodo, kmetijsko zemljo in tla.

Za Slovenijo so po ministrovih besedah reformni predlogi EU o podpori ranljivim območjem, boljši organiziranosti kmetov, podpori lokalnemu kmetijstvu, kratkim preskrbnim verigam in zaščiti izdelkov višje kakovosti prava smer.

Po ogledu sejma sta predsednik Türk in minister Bogovič pohvalila organizatorje. Türk je dejal, da je Agra razlog za ponos v Sloveniji ter da simbolizira razvoj kmetijstva in njegovo bogato tradicijo.

"Prav je, da se zavedamo, da je kmetijstvo ne samo gospodarska dejavnost, pač pa tudi področje, kjer se izkazuje naš odnos do okolja, do našega bivanja, in ob obletnici je prav, da se tega zavedamo," je v izjavi za javnost povedal Türk.

Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob ob odprtju jubilejnega sejma med drugim dejal, da se vse dobro v družbi začenja s kmetijstvom, ter opozoril, da so že v antični Grčiji menili, da nihče, ki ne razume problema pšenice, ne more postati državnik. To po njegovem mnenju velja tudi danes.

V izjavi medijem je še dodal, da je tudi letošnji sejem dokazal, da ni samo neke vrste zrcalo slovenskega kmetijstva, ampak je neke vrste tržnica evropskega kmetijstva. "Visoka udeležba razstavljavcev iz 32 držav potrjuje, da je tu neke vrste izložba evropskega kmetijstva, in na tem bomo gradili v prihodnosti," je dodal.

Na Agri, v okviru katere že drugič poteka tudi mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, se bo do 30. avgusta na 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 1720 razstavljavcev iz kot omenjeno 32 držav.

Bo vstop Hrvaške v EU prizadel slovenske kmete?

Na dan ob odprtju sejma so organizatorji pripravili tudi posvet o tem, kako bo na slovensko kmetijstvo vplival vstop Hrvaške v EU. Sogovorniki so se strinjali, da bo pridružitev skupnemu trgu večji šok za hrvaške kot slovenske kmete.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik meni, da bi moral biti vstop sosedov Hrvatov v EU pozitiven za Slovenijo. Spomnil je, da je zaradi carine trenutno vstop na hrvaški trg onemogočen oziroma težaven. "Je pa na področju veterine zadeva usklajena, tako da ob njihovem vstopu ne bo posebnosti," je spomnil.

Tudi Janja Kokolj Prošek iz službe za živilskopredelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje na kmetijskem ministrstvu je prepričana, da je vstop Hrvatov v EU priložnost za Slovenijo, saj se bodo po njenem mnenju ponovno obudile določene zgodovinske poti in tržni odnosi, ki so bili vzpostavljeni v času skupne države. Povedala je, da Hrvate ob vstopu v EU čakajo predpisi, ki so med sedanjimi članicami skupne Evrope že usklajeni.

"Natanko ne vemo, kaj se bo zgodilo, ko bodo Hrvati vstopili v EU," je nadaljeval Jernej Turk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor. Povedal je, da se lahko v tem času delajo le simulacije, ki so jih opravljali že pred vstopom Slovenije v EU.

Takrat so ugotovili, da bo Slovenija ob vstopu v EU med drugim izgubila svojo cenovno politiko, kar čaka tudi Hrvate. "Simulacije kažejo, da naj bi se hrvaški proračun za kmetijstvo v prvem letu v EU povečal za 40 odstotkov, v treh, štirih letih po tranzicijski periodi do 70 odstotkov. Cene bi padle za štiri do pet odstotkov v povprečju, prihodek, po najbolj optimističnem scenariju, hrvaških kmetov pa naj bi narasel do največ dveh odstotkov," je s podatki postregel Turk.

Vstopa Hrvatov v EU vsaj z vidika skupnega kmetijskega tržišča pa se ne veseli ekološki kmet Boris Fras. Povedal je, da bodo ob odprtju meje hrvaški ekološki kmetje svoje tržišče iskali tudi v Sloveniji.