Predsednik Türk ob dnevu mladih poziva: Nič o mladih brez mladih

V Sloveniji je leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih v starosti od 18 do 34 let živelo z vsaj enim staršem, kar je poleg Slovaške najvišji delež v državah EU. Pozna odselitev od doma velja predvsem za moške, navaja državni statistični urad.

Ker pa se številni mladi pozno odselijo od doma, ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU eno najnižjih stopenj revščine mladih. Leta 2010 je stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti od 15 do 29 let znašala nekaj več kot 10 odstotkov.

Večina mladih živi s starši do 30. leta starosti najverjetneje zaradi spleta stanovanjske, zaposlovalske in pokojninske politike: predraga stanovanja si mladi le težko privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo začasno zaposlitev.

Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo tudi za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.

Med starimi od 15 do 19 let 0,2 odstotka že poročenih

Za starostno obdobje od 15 do 19 let je značilno prehajanje iz otroštva v odraslo dobo. Po navedbah statističnega urada se je leta 2011 0,2 odstotka mladih v tem obdobju že poročilo, dve najstnici sta iz zakonske zveze celo že izstopili, skoraj 300 najstnic pa je že imelo vsaj enega otroka. Večina oz. 95 odstotkov najstnikov v tem starostnem obdobju je leta 2011 še vedno živela pri starših, približno enak delež pa se jih je izobraževal.

Skoraj polovica starih od 20 do 24 let delovno aktivnih

Leta 2011 se je 3,4 odstotka mladih v starosti od 20 do 24 let odločilo za zakonsko zvezo. Več porok v primerjavi z mlajšo starostno skupino je prineslo tudi več ločitev; teh je bilo tedaj 133.

Tri četrtine starih od 20 do 24 let je še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem; med moškimi je bil ta delež nekoliko višji, in sicer 78 odstotkov, med ženskami pa 72 odstotkov. Približno 70 odstotkov oseb v pozni mladosti se je izobraževalo, med njimi nekaj manj kot 90 odstotkov na visokošolski stopnji.

46 odstotkov oseb je bilo v pozni mladosti delovno aktivnih; nekaj manj kot polovica med njimi je bila redno zaposlena, nekaj manj kot 40 odstotkov pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa. Vsak deseti 20- do 24-letnik ni niti študiral, obiskoval šole ali tečaja niti ni delal.

Redno zaposlenih tri četrtine starih od 25 do 29 let

Trendi v Sloveniji kažejo, da mladi vse pozneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Leta 2011 je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica mladih v starosti od 25 do 29 let. Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 odstotkov moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.

Že v starostni skupini od 20 do 24 let so se kazale tovrstne razlike, tako da je mogoče trditi, da se ženske v Sloveniji v povprečju prej kot moški odselijo od doma. To gre po navedbah statističnega urada verjetno pripisati dejstvu, da ženske v večji meri izbirajo starejše partnerje.

Obdobje, ko mladi večinoma končujejo z izobraževanjem, se kaže v povečani aktivnosti na trgu dela. Leta 2011 je bilo tri četrtine mladih pri tej starosti delovno aktivnih: 76 odstotkov med njimi je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 odstotkov s pogodbo za nedoločen čas.

Namesto med brezposelne raje na študij

Manj priložnosti za zaposlitev mladih se prepleta z vse daljšim izobraževanjem. Ko mladi zaključijo šolanje in ne dobijo priložnosti za delo, pogosto raje nadaljujejo z izobraževanjem. Medtem ko se je leta 2000 izobraževalo 23 odstotkov mladih v starosti od 25 do 29 let, je bilo leta 2007 takih 33 odstotkov, leta 2011 pa že 37 odstotkov.

Predsednik Türk: Nič o mladih brez mladih

Geslo svetovnega dne mladih "Skupaj z mladimi za boljši svet" je zanimivo, vendar deluje nekoliko prazno, pa ob tej priložnosti meni predsednik republike Danilo Türk. "Jasno je, da moramo sodelovati. Jasno pa je, da moramo tudi reševati probleme. To geslo se sliši nekako tako kot tista znana slovenska misel "Na mladih svet stoji." Seveda na mladih svet stoji, ampak kaj bomo storili vsi skupaj, da bodo mladi imeli resnično dobro prihodnost?" se sprašuje.

Kot pravi, bomo imeli letos priložnost, da nekaj spremenimo. Pripravlja se namreč nova delovnopravna zakonodaja. Ta zakonodaja mora biti takšna, da bo mladim ljudem omogočala dovolj zgodnje vstopanje v poklicno življenje in resnične priložnosti za delo za nedoločen čas, pravi Türk. "Naredimo takšno zakonodajo, ki bo mladim prijazna. In seveda, zavedajmo se, da bomo takšno zakonodajo lahko naredili samo, če bodo mladi v njeno pripravo resnično dobro vključeni," poziva.

Zato, pravi, naj velja še eno geslo – nič o mladih brez mladih. "Sam se bom zavzemal za to, da bi organizacije mladih, ki razmišljajo, ki želijo spremeniti sedanji sistem in ki želijo doseči, da bi bila perspektiva mladih boljša, da se bodo glasovi teh mladih čim bolje slišali. Zato pozivam vse, da sodelujemo v tej razpravi, da spremenimo sistem in da ga naredimo takega, da bomo skupaj z mladimi lahko oblikovali boljšo prihodnost," zaključuje predsednik.

Zver meni, da mora družba ustvariti sistemske pogoje

Predsedniški kandidat Milan Zver ob svetovnem dnevu mladih poudarja, da mora družba ustvariti sistemske pogoje, da so mladi dobro opremljeni za delo in življenje ter da se na trgu dela soočajo s čim manj turbulentnimi razmerami. Ob tem ocenjuje, da so bili v zadnjih mesecih pri nas pripravljeni pomembni koraki v smeri aktivne politike zaposlovanja.

Vsaka družba, tudi slovenska, mora po mnenju kandidata za predsednika republike in evropskega poslanca (SDS/EPP) Zvera najti odgovore na to, kako mladim olajšati to pot, ki sega od izobraževanja in usposabljanja do prestopa v svet dela ter samostojnega življenja in ustvarjanja družine. Ta pot ne vpliva le usodno na posameznika, ampak na družben razvoj v celoti.

Ob tem je opozoril, da mladinska problematika ni enosektorska in da je še posebej pomembno, da je na nove izzive ustrezno odziven izobraževalni sistem, kjer se pravzaprav tudi vse začne.

Zver poudarja, da so mladi najpomembnejši razvojni vir oziroma potencial družbe. "Prav je, da se tega zavedate vi sami in vsi, ki imajo možnost vplivati na vaš položaj v družbi," je še zapisal v sporočilu.