Cerar odhaja k Plenkoviću, Erjavec pa ga opozarja, naj ničesar ne podpisuje: 'Karkoli smo se dogovorili, tega ponavadi ne spoštujejo'

Pri premierju Miru Cerarju je danes potekalo srečanje, na katerem so se zbrali tudi koalicijski partnerji, med obravnavanimi temami pa je bila tudi arbitraža. Cerar sicer v torek potuje v Zagreb na sestanek s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem o uveljavitvi arbitražne odločitve o meji med državama, rok za katero se izteče 29. decembra.

Zunanji minister Karl Erjavec je po srečanju pri premierju dejal, da bo moral biti Cerar v Zagrebu zelo previden, da se ne bo zavezal k čemurkoli, saj je arbitražna odločba ključen pravni akt in tako mora tudi ostati. Izrazil je upanje, da ne bo Cerar ničesar podpisoval ali se kakorkoli zavezal, saj "imamo slabe izkušnje s hrvaško politiko".

"Karkoli smo se dogovorili, tega ponavadi ne spoštujejo. Zlasti pa ne smemo začeti pogovorov o tem, da bi arbitražno odločbo vključili v dvostranski sporazum, ker bi to pomenilo odstop od arbitražne odločbe," je zatrdil Erjavec. Ob tem je izrazil upanje, da bo dal Cerar hrvaški strani jasna sporočila, kako bo ravnala Slovenija po 29. decembru, ko se izteče rok za pripravo vsega potrebnega za implementacijo arbitražne razsodbe.

Erjavec je še dejal, da je prisotne na sestanku tudi informiral o poteku aktivnosti ministrstva glede tožbe, ki jo pripravljajo proti Hrvaški. Ko bo tožba pripravljena, bo o njej javnost pravočasno seznanjena, je zagotovil. Po njegovem prepričanju bo Slovenija primorana vložiti tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu. Lahko pa se Evropska komisija odloči, da prevzame tožbo države članice, a je prezgodaj napovedati, kako bo postopek potekal, je pojasnil.

Glede vloge Evropske komisije je Erjavec dejal, da ta od vsega začetka arbitražno odločbo podpira, "je pa res, da se moramo naslanjati predvsem nase". Razloge za to, da komisija ne postopa bolj odločno, vidi tudi v tem, da ves čas poteka določen dialog. Plenković je bil v Ljubljani, s Cerarjem pa sta se večkrat srečala ob robu Evropskega sveta, je navedel. Komisija vseeno upa, da se bo morda skozi dialog našla ustrezna rešitev, vendar Erjavec meni, da skozi dialog rešitve ne bo. Prepričan je, da bi morala slovenska stran sama začeti z implementacijo tam, kjer to lahko.

Židan: To bo še en sestanek, da bomo šli potem svojo pot naprej

Minister za kmetijstvo in prvak SD Dejan Židan je po današnjem srečanju medtem povedal, da je tu samo ena pot, in to je implementacija arbitražne odločitve. "Vlada je pripravljena, vse bo potekalo v skladu z načrti, tudi zakonodajni okviri," je po odhodu z vlade povedal Židan. V tej smeri je po njegovih navedbah tudi šel današnji sestanek pri premierju.

Kot je še nadaljeval, ima Cerar v torek mandat, da se pogovarja o implementaciji arbitražne odločbe, kar je premier tudi sam že povedal. Na vprašanje, ali po srečanju v Zagrebu pričakuje premik, pa je odgovoril, da zaradi izkušenj v odnosih s Hrvaško ni optimist. "To bo še en sestanek, da bomo šli potem svojo pot naprej, kakor je najavljeno," je menil.

Židan je še spomnil, je arbitražna odločitev jasna in konec decembra se izteče šestmesečni rok za njeno implementacijo. Slovenija je pripravljena na implementacijo in bo lahko dokazovala, da je s svoje strani naredila vse potrebno. To je pomembno tudi za primer tožbe, ki jo proti Hrvaški napoveduje zunanji minister Karl Erjavec in ki bo, kot je dejal Židan, "po mojem občutku povsem potrebna", tudi zato ker izkušnje s Hrvati kažejo, da "ko se ne držijo dogovorov, je treba sprožiti pravne postopke".

Židan sicer pričakuje, da se bo Hrvaška držala arbitražne odločbe, ki jasno določa, kje je slovensko morje. Po decembru ne pričakuje incidentov, Slovenija pa bo naredila vse za to, da jih ne bo, je zatrdil in izrazil upanje, da tudi druga stran ne bo tako avanturistična.

Glede vloge Evropske komisije je spomnil, da je ta jasno zavzela stališče, da je arbitražna odločba del mednarodnega in evropskega prava ter da pričakuje njeno realizacijo. Verjame, da bo Bruselj sledil časovnici implementacije odločbe oziroma da spremlja, kako bo odločba do konca meseca implementirana na obeh straneh. Verjame tudi, da komisija razume namero Slovenije, da gre, če na drugi strani ne bo volje, v tožbo.

Plenković: Hrvaška in Slovenija morata najti srednjo pot za rešitev spora o meji

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je dan pred obiskom slovenskega kolega Mira Cerarja v Zagrebu izjavil, da sta državi v situaciji, ko je "treba najti neko srednjo pot, ki bo rešila vprašanje meje". Cerarjev obisk je opisal kot znak, ki kaže dobrososedske in prijateljske odnose med Hrvaško in Slovenijo.

Plenković je ocenil, da je junijska odločitev arbitražnega sodišča "v mnogih aspektih pri določitvi kopenske meje sledila temeljnemu načelu, ki so ga zastopali hrvaški pravni strokovnjaki, to je katastrski meji". Ob tem je poudaril, da to ne pomeni, da Hrvaška sprejema arbitražno odločitev, niti da ima sodba za hrvaško pravni pomen.

Izpostavil je hrvaško stališče, da v tem trenutku obe državi potrebujeta nadaljevanje dialoga ter sodelovanje brez napetosti, enostranskih potez in incidentov. Po njegovem mnenju je treba zbližati stališča v točkah, o katerih je možno soglasje.

"Dobro je, da premier Cerar prihaja v Zagreb. To kaže na zrelost, dobrososedske in prijateljske odnose dveh držav," je izjavil hrvaški premier novinarjem, ki so spremljali njegovo današnje srečanje s študenti in novinarji v okviru prvega omizja Press klub Evropa.

Plenković je izpostavil, da pri pogovorih o Piranskem zalivu obstaja "nekaj aspektov". Opozoril je, da Slovenija ni dobila neposrednega stika z odprtim morjem, kot je želela.

Na vprašanje ali hrvaška pot proti schengenskemu območju pelje čez Piranski zaliv, je Plenković odgovoril, da je edina pot izpolnjevanje vseh potrebnih kriterijev za članstvo v območju schengna. "Blokada zaradi katerega koli razloga, ki ne bi bil povezan z bistvom, ni sprejemljiva," je izjavil Plenković.

Dodal je še, da bo treba vprašanje meje dolgoročno rešiti na podlagi dogovora dveh držav. Ocenil je, da so nerešena vprašanja meje, ki jih ima Hrvaška tudi z BiH, Črno goro in Srbijo, bolj dramatična v javnem diskurzu kot v resničnem življenju.

Pahor od Cerarjeve poti v Zagreb ne pričakuje veliko

Predsednik republike Borut Pahor pa je danes v Ljubljani posvaril pred prevelikimi pričakovanji od za torek napovedane poti premierja Cerarja v Zagreb.

"Če bo (sestanek) prinesel kaj več od tega, da se bosta predsednika sestala in ponovila njuni različni stališči, bo to velik uspeh. Jaz se ga ne nadejam, a če bo tak rezultat, bom presrečen," je dejal Pahor.

Vendarle pa je torkovo srečanje med premierjema po njegovem mnenju zelo pomembno, saj pomeni, da državi nadaljujeta dialog.

"Od prvega dne poznate moje mnenje, da je to (uresničiti arbitražno odločitev, op. a.) treba storiti dvostransko, v izogib slehernemu incidentu, kar pomeni z dialogom. V tem smislu tudi jutrišnji sestanek pozdravljam," je dejal predsednik.

"Iz izkušenj lahko rečem, da so zlasti v zunanji politiki (...) neizogibni sestanki, ki nič ne rešijo, nič ne prinesejo, so pa potrebni, da se proces nadaljuje. Tak sestanek bo jutri v Zagrebu," je dodal.

Večji napredek v pogovorih s Hrvaško glede vprašanja uresničitve arbitražne odločbe, ki je določila mejo med Slovenijo in Hrvaško, si Pahor obeta v prihodnosti. Šestmesečni rok za pripravo vsega potrebnega za uresničitev te odločbe, ki se bo iztekel 29. decembra, je samo instrukcijski.

"29. decembra ne gre tolmačiti kot prekluzivni rok, da bo opolnoči vse drugače, kot je bilo do tedaj. Tu je treba imeti nekaj fleksibilnosti, seveda pa bo ta toliko bolj razumljiva - tako v domači kot mednarodni javnosti - kolikor bolj bo jasno, da na koncu koncev obe strani spoštujeta odločitev arbitražnega sodišča in da mogoče potrebujeta le nekaj več časa za njeno uveljavitev, kot je bilo to predvideno z arbitražnim sporazumom," je dejal Pahor, ki je 4. novembra 2009 kot slovenski premier v Stockholmu podpisal arbitražni sporazum s tedanjo predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor.

Zatrdil je, da bo Slovenija sicer uveljavila odločitev arbitražnega sodišča "s političnimi, diplomatskimi ali pravnimi sredstvi". Prepričan je, da bo k temu sčasoma pristopila tudi Hrvaška.

Izrazil pa je zaskrbljenost, "če bi Hrvaška po tem sestanku in potem daleč v prihodnje leto vztrajala pri svojem stališču, da ne spremeni odločitve hrvaškega sabora; to bi pa verjetno že proizvedlo nekatere okoliščine, ki ne bi bile prijetne za nikogar od vpletenih".

"V tem primeru pa menim, da lahko pomembno vlogo opravi tudi Evropska komisija, nenazadnje sva s Kosorjevo podpisala sporazum v Stockholmu ob navzočnosti predsednika švedske vlade, ki je tedaj predsedovala EU," je še dodal predsednik Pahor.

Ob tem je še napovedal, da bo svojo prvo uradno pot v novem mandatu predsednika republike opravil v Bruselj 8. in 9. januarja, kjer se bo sestal z vodilnimi predstavniki EU in obiskal tudi sedež Nata. "To bo pomemben sestanek tudi za vprašanje arbitraže," je še napovedal slovenski predsednik Pahor.