Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko predloga novele zakona o interventnih ukrepih ni dopolnil s predlogom odbora za lokalno samoupravo, da za štiri odstotke znižajo plače javnim uslužbencem.
Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi večinoma nasprotovali predlogu o znižanju plač vsem zaposlenim v javni upravi za štiri odstotke. "Zmanjšati je treba število zaposlenih, ne pa plač," je denimo dejal Radovan Žerjav (SLS) in opozoril, da slovensko gospodarstvo ni konkurenčno, saj tega stroška ne prenese več.
"Ni mogoče stiskati pasu pri tistih, ki ga imajo zapetega na zadnji luknji," je bil slikovit Zvonko Černač (SDS). Predlog ni posrečen, a najbrž je nujen za razmislek v bližnji prihodnosti, pa je menil Alojzij Potočnik (Zares).
Predsednik odbora za lokalno samoupravo Vili Trofenik je sicer predlagano dopolnilo odbora utemeljil s pojasnilom, da gre na nek način tudi za odgovor na premalo odločnosti vlade v zadnjih treh letih in še prej. Ob tem je kot neresnična zavrnil ugibanja, da naj bi znižanje plač vsem zaposlenim v javnem sektorju za štiri odstotke predlagali v imenu vlade. "Od vlade zahtevamo, naj poleg zmanjševanja odhodkov posebno pozornost posveti povečevanju prihodkov proračuna," je pozval.
Silva Črnugelj (SD) je opozorila, da je sicer treba pristopiti k varčevanju, vendar to ni enostransko dejanje, ampak permanenten proces.
Proti nižanju plač v javnem sektorju je pred parlamentom opozorilno protestirala skupina sindikalistov s področja javnega sektorja, ki so ostro nastopili tudi na seji odbora.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da plače v javnem sektorju zaostajajo za rastjo BDP in realno padajo. Da bi pristali še na dodatno znižanje plač, pa je po njegovih besedah preveč. Opozoril je na nepravično porazdeljenost bremen ter spomnil na javne uslužbence z najnižjimi plačami.
Po besedah vodje pogajalske skupine dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Dušana Miščevića pa je praksa pokazala, da je državi le v državni upravi uspelo zajeziti in celo zmanjšati zaposlovanje. Dejstvo pa je, pravi, da zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju za en odstotek preprosto ne vzdrži več in da bi morali analizirati, na katerih področjih lahko sprejemajo takšne ukrepe.
Na izjave sindikalistov se je odzval vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic. Opozoril je, da smo za stanje v državi soodgovorni vsi, saj so bili številni ukrepi plod gnilih kompromisov in izsiljevanja.
V sindikatih zadovoljni
Če bi odbor dopolnilo podprl, bi verjetno sledila splošna stavka, ki so jo pred tem danes napovedovali sindikati javnega sektorja.
Današnji protestni shod je pripravila Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije. Na protestu so se zbrala vodstva sindikatov konfederacije, ki so razvila transparent z napisom Proti nepravičnemu znižanju plač.
So pa nato v sindikatih javnega sektorja izrazili zadovoljstvo nad današnjo odločitvijo odbora DZ. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja pravijo, da se bodo v primeru, če bo takšno odločitev sprejel tudi državni zbor na plenarnem zasedanju, stavkovni odbori razpustili.
"Počakali bomo še na plenarno zasedanje državnega zbora. Če novela interventnega zakona res ne bo predvidela znižanja plač v javnem sektorju, bomo našim stavkovnim odborom naročili, da se razpustijo," je dejal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.
Enostransko reševanje krize po njegovih besedah ne vodi v pravo smer, pač pa jo je treba reševati celostno in v socialnem dialogu, pravi. "Javni uslužbenci niso pripeljali do te krize," je poudaril.
Tudi v pogajalski skupini dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Dušan Miščević, izražajo upanje, da bodo do ustreznih rešitev prišli z dialogom. "Breme krize je treba pravično porazdeliti po celotni družbi," je opozoril Miščević.
Odlog znižanja ni opcija
Odlog morebitnega znižanja plač (na primer na 1. januar prihodnje leto) zanje ne spremeni ničesar, poudarja Štrukelj. V tem primeru bi priprave na stavko stekle, s pravnimi potezami bi si poskusili pridobiti nekaj časa, da zelo dobro pripravijo splošno stavko, ki bi bila prva taka v Sloveniji in bi se začela z velikim shodom sredi Ljubljane.
Minister za finance Franc Križanič je sicer ob predstavitvi novele zakona o interventnih ukrepih pojasnil, da je rast proračunskih izdatkov vse manj obvladljiva. Vlada je tako v predlogu novele zakona o interventnih ukrepih predvidela ukrepe, s katerimi se javnofinančni primanjkljaj ne bo povečeval. Z njo se posega v omejevanje izdatkov za stroške dela v javnem sektorju ter zamika del izplačil iz državnega proračuna občinam, je pojasnil.
S sredstvi za plače se bo ravnalo tako, da se ne bodo ustvarjali primanjkljaji, poleg tega se bo omejilo zaposlovanje, s čimer naj bi število zaposlenih v javnem sektorju ohranili na ravni iz konca leta 2010, je povedal Križanič.
Novo zaposlovanje v javnem sektorju bo v skladu s sprejetim dopolnilom, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo, možno le v določenih primerih: če gre denimo za nadomestno zaposlitev, če se financira iz tržne dejavnosti ali pa zaradi povečanega obsega dela.
Občinam za sofinanciranje investicij letos iz proračuna pripada 45 milijonov evrov, a bodo do konca leta prejele le slabih 26,5 milijona evrov. Izplačilo preostalih 18,5 milijona evrov se zamika za tri mesece, do konca marca 2012.
Odbor pa je poleg tega za obravnavo na izredni seji DZ, ki se začne v četrtek, pripravil predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Z njim se tako prihodki kot odhodki znižujejo, primanjkljaj pa ostaja nespremenjen pri 4,6 odstotka BDP. Poslanci opozicije so rebalansu nasprotovali, ker krči sredstva za investicije in rebalansa tudi na seji DZ ne bodo podprli . Predlogov za prerazporeditev sredstev odbor ni podprl.
Türk upa, da bo odbor DZ za finance razumno presodil situacijo
Predsednik republike Danilo Türk je novinarjem pred odločitvijo odbora dejal, da verjame, da bo parlamentarni odbor za finance, "razumno presodil situacijo".
"Mislim, da hitre, prenagljene odločitve te vrste niso dobre," je Türk povedal novinarjem. Je pa hkrati poudaril, da moramo vsi razumeti, da se naša država in celotna Evropa nahajata v položaju, "ko se bomo morali resno in odgovorno pogovarjati, ko bo potreben dialog zato, da bomo pravilno določali prioritete razvoja in da bomo varčevali z občutkom za prioritete. Tega za zdaj še nimamo," ugotavlja predsednik.
KOMENTARJI (412)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.