FOTO: 'Krepiti moramo tisto, kar nas povezuje. Kar nas ločuje, moramo spoštovati'

Na predvečer dneva državnosti, ko je 25. junija 1991 slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je v Ljubljani osrednja prireditev ob prazniku. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor. Ob 21.15 je z Ljubljanskega gradu odjeknilo šest topovskih salv, ki so jih izstrelili pripadniki Garde Slovenske vojske.

Predsednik je v slavnostnem nagovoru izpostavil, da smo slovensko državo pred 24 leti lahko vzpostavili in nato tudi obranili, ker smo se izognili razkolu. "Glede državne samostojnosti smo zavzeto zgradili našo neomajno enotnost in povezanost," je poudaril na slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili premier Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, številni ministri in poslanci in ljubljanski nadškof Stane Zore. V prvih vrstah je bilo videti tudi bivšega predsednika republike Milana Kučana in predsednika prve demokratične slovenske vlade Lojzeta Peterleta.

Pahor je opozoril, da se lahko v prihodnosti "ne po naši volji ponovno znajdemo v podobnem položaju kot pred tri četrt stoletja ob začetku druge svetovne vojne ali pred četrt stoletja". "Najbolj vitalne interese našega naroda in države bo tudi tedaj mogoče ohraniti in okrepiti samo pod pogojem, da se izognemo razkolu in znova razvijemo čvrsto sodelovanje kot pogoj enotnosti," je poudaril predsednik in dodal, da bo oblikovanje nacionalnega soglasja odločilnega pomena za naš narodni in državni razvoj.

Pahor je državljanom je zastavil vprašanje, ali se dovolj trudimo oblikovati skupen pogled na prihodnost. "Trudimo se, a to je veliko manj, kot zmoremo. Znamo in zmoremo biti bolj zavzeti," je odgovoril. "Si lahko predstavljate, kaj vse bi lahko naredili, če bi naredili vse tisto, kar lahko," je dal misliti zbranim. Pozval je k večjem trudu za oblikovanje skupnih ciljev. "Ključno je politično in vsako drugo sodelovanje, ne izključevanje. Nujno je krepiti medsebojno spoštovanje, strpnost in pomoč. Krizo smo premagali sami, brez tuje pomoči. To je dodaten razlog za samozavest. Še zdaleč ni vse dobro, a moramo razmišljati zmagovalno, moramo si zaupati, se medsebojno spodbujati, si pomagati, se razumeti," je povedal.

Ob obletnici osamosvojitve je pozval tudi k večji odločnosti pri sprejemanju odločitev in nadaljevanju trenda, "ki nam ponuja dovolj razlogov za optimizem". "Zdaj je čas, da pritisnemo na plin potrebnih praktičnih in strateških ukrepov. Da bo Slovenija okrevala trajnejše, da bo bolj konkurenčna, bolj solidarna in vedno pripravljena ostati v osrčju najbolj razvitih in povezanih evropskih držav," je dejal in opozoril pred oklevanjem in izgubljanjem časa ter s tem priložnosti.

Dodal je, da je nujno imeti pogum in razum ter sprejemati odločitve. "Ni mogoče sprejemati dobrih odločitev, če ne sprejemaš odločitev. Med njimi je tako tudi kakšna slaba," je dejal. Pozval je tudi k večji usmerjenosti v "človeka", ne le v institucije. "Država, domovina smo najprej mi, ljudje. Kot posamezniki in kot skupnost. Temu oziranju moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti," je še dejal

"Krepiti moramo tisto, kar nas povezuje. Kar nas ločuje, moramo spoštovati. Sprava ni dogodek, je stanje duha. Spravljeni smo pripravljeni," je sklenil svoj govor.

Predsednikovemu govoru je sledil umetniški del državne slovesnosti, ki so ga s sodelavci in sodelavkami pod naslovom Koraki zasnovali režiserka Neda R. Bric, skladatelj Marjan Peternel in oblikovalka videa Pila Rusjan, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

Kot je v navadi, so na proslavi sodelovali tudi zastavonoše, praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Garda Slovenske vojske.

Med veteranskimi društvi pa tudi letos bi bilo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), in sicer iz enakega razloga, zaradi katerega so udeležbo odpovedali že lani. Nasprotujejo namreč simboliki rdeče zvezde, ki jo bodo tudi letos na praporjih nosili predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

V političnih strankah udeležbo na slovesnosti povečini prepuščajo njihovim posameznim članom. DZ pa bo dan državnosti obeležil s slavnostno sejo na predvečer praznika.

Danes so sicer potekale tudi številne druge slovesnosti v počastitev dneva državnosti. V predsedniški palači so pripravili  sprejem za svojce padlih pripadnikov teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev.

Delegacija notranjega ministrstva, policije in združenja Sever je položila tudi venec k spominski plošči padlim policistom v vojni za Slovenijo in k pomniku padlim v vojni za Slovenijo na Žalah.

V DZ slavnostna seja

Pred dnevom državnosti se je politični vrh z gosti zbral tudi na slavnostni seji DZ. Podpredsednik DZ Primož Hainz je v govoru ocenil, da po osamosvojitvi svojih potencialov nismo znali najbolje izkoristiti. "Predvsem so mnogi pozabili in pozabljajo, da resnične, oprijemljive samostojnosti ni in ne more biti brez ekonomske samostojnosti," je dejal.

Po Hainzovih besedah se lahko ob naraščajočem številu izobraženih mladih ljudi, ki zapuščajo Slovenijo, popolnoma poistovetimo s skrbjo Janeza Evangelista Kreka izpred okoli stoletja, ki je opozarjal na pomen gospodarske osamosvojitve slovenskega ljudstva in izseljevanje najsposobnejših slovenskih delavcev v tujino. Kot pravi, je neizbežen razmislek, zakaj smo kljub tako odličnim zgodovinskim zgledom v samostojni državi na ekonomsko-finančnem področju sprejeli vrsto ponesrečenih odločitev.

Nesmotrne javno finančne rešitve so prispevale h kopičenju dolgov, za katere nam mednarodni posojilodajalci danes izstavljajo račune in nam zapovedujejo nevzdržno zategovanje pasu, pojasnjuje Hainz. Med drugim ugotavlja, da kljub milijonom evrov, ki smo jih državljani namenili za dokapitalizacijo bank, te v zelo omejenem obsegu kreditirajo gospodarstvo.

"Ob vsem tem se ne moremo izogniti pomislekom, ali morda ne gre celo za načrtno slabenje slovenskega gospodarstva. Privatizacijske zgodbe pa nas navdajajo z neprijetnim občutkom, da pristojne institucije ne opravljajo funkcij, za katere so bile ustanovljene," je dejal.

Ob tem pa je spomnil na podatke o rasti industrijske proizvodnje in povečevanju izvoza. Vse to nas lahko, kot pravi, navdaja z optimizmom in je dokaz, da smo Slovenci sposobni in iznajdljivi, da imamo znanje in znamo premagati tudi najtežje okoliščine. "Ključno pa je, da si kot narod povrnemo načeto moralo in samozavest, da sledimo Kocbekovi ideji o 'aktivnem slovenstvu', da se ponovno - tako kot v času osamosvajanja - zavemo, da znamo in zmoremo," je prepričan.

Pri tem je izpostavil pomen domovinske vzgoje. Ta po njegovih besedah ni le stvar šole, temveč je odsev celote družbenih odnosov in pomeni nalogo starejših, da dajejo mladim najboljši zgled.

Dotaknil se je tudi vprašanja sprave naroda. "Spravo smo Slovenci uresničili s plebiscitom 23. decembra 1990, ko smo se enotno, ne glede na politično prepričanje, odločili, da ustanovimo lastno državo. Vsa nadaljnja iskanja razlik med nami so le protispravna dejanja političnih elit, ki so v nasprotju z miroljubnimi željami velike večine prebivalstva," je prepričan.

Ob tem je dodal, da morajo svojo nalogo pri tem opraviti tudi poslanci. "Vsak dan, na vsaki seji, pri vsem svojem parlamentarnem delu moramo imeti pred očmi zavedanje, da smo izvoljeni od ljudi in za ljudi," je poudaril.

Glavan izrekel zahvalo vsem, ki so za samostojno Slovenijo dali življenje

Praznik so zaznamovali tudi v Katoliški cerkvi z mašami za domovino. Osrednjo v ljubljanski stolnici je vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, med udeleženci pa sta bila tudi predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in aktualni premier Miro Cerar.

Glavan je v svojem nagovoru izrazil prošnjo za vse, ki so žrtvovali življenje za samostojno Slovenijo, in zahvalo voditeljem, ki so se takrat "zavedali svoje velike odgovornosti".

Izrazil je tudi prošnje za "solidarnost do revnih in obubožanih, za pravičnost in spravo", kot tudi za "odgovornost do okolja, za vsestranski moralni in gospodarski razvoj posameznikov in razvoj celotne naše nam tako drage domovine".

Spomnil je, da se rojstni dan države povezuje s praznikom rojstva Janeza Krstnika, ki ga Cerkev praznuje 24. junija. Krstnik, ki je bil zaradi svoje vere mučeniško obglavljen, je bil glasnik vere, enako pa je po besedah novomeškega škofa s Cerkvijo. Ta je "glasnica resnice o človekovih pravicah, o svetosti zakona in družine, zlasti pa zagovornica in glasnica pravic ubogih, brezpravnih, ob vedno večji kristjanofobiji pa tudi pravic vernih", je dejal.

Spomnil je, da je zahodni svet, "ki je bil vedno krščanski - danes žal vedno manj -" pred kratkim praznoval 800. obletnico Magne carta libertatum, to je Velike listine svoboščin. "Od 63 določb te listine sta še danes v veljavi in splošno sprejeti dve: svoboda delovanja verskih skupnosti in pravica do pravnega postopka oz. sodnega varstva, kar pomeni po današnjem gledanju, da nihče ne sme biti pridržan ali zaprt brez dokaza, da je storil kaznivo dejanje. V to staro ogledalo prava bi se morala večkrat pogledati tudi naša država, da bi videla, ali je še oziroma že pravna država," je dejal Glavan.

Slovesno tudi v evropskem parlamentu

Evropski poslanci iz Slovenije Romana Tomc, Milan Zver, Patricija Šulin, Franc Bogovič in Igor Šoltes so danes v Evropskem parlamentu v Bruslju obeležili dan državnosti. "Ustvariti državo je izjemen dosežek o katerem številni narodi še danes lahko le sanjajo," je v nagovoru izpostavila Tomčeva.

Kot so spomnili, se je Slovenija ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti pred 24 leti soočila z vojno, v kateri pa je "zaradi svoje strategije in dobrega vodenja slovenske vojske, kljub velikanski premoči agresorja in neenotnosti v politiki, zmagala".

"Zdi se, da smo od takrat naprej, ko smo pokazali, da znamo in zmoremo stopiti skupaj tudi v najbolj težkih in kritičnih trenutkih, šli vsak svojo pot. Različni interesi, v katerih je prevladoval individualizem in želja po prevladi, pa naj bo to v gospodarstvu, politiki ali kjerkoli drugje, so nas oddaljili od cilja, ki smo si ga v svoji zgodovini zastavljali tako dolgo," je v nagovoru izpostavila Tomčeva.

"V svojih besedah mnogokrat pozivamo k razumevanju drugačnosti, spoštovanju človekovih pravic in sodelovanju, vendar naša dejanja pogosto tega ne odražajo", je še dodala in pozvala k sprejetju "družbenega dogovora, kakšno državo hočemo in kaj smo pripravljeni za to narediti ter predvsem kako".

Številne slovesnosti bodo po državi potekale tudi na sam dan državnosti, ki je dela prost dan.

Zgodovinski dogodki ...

V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem se je za samostojnost izreklo 88,2 odstotka volivcev, volilna udeležba pa je bila 93,2-odstotna.

Sledilo je sprejemanje vsega potrebnega za odcepitev od Jugoslavije. 25. junija 1991 je tako slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, temeljni osamosvojitveni pravni akt, na mejnih prehodih pa so jugoslovanske table in zastave nadomestile slovenske.

Na Trgu republike v Ljubljani je 26. junija 1991 v čast osamosvojitve potekala slovesnost, dan pozneje pa se je začela 10-dnevna vojna.

Jugoslovanska oblast namreč ni priznala slovenske samostojnosti, zato je že 26. junija iz svojih vojašnic na slovenske mejne prehode poslala oborožene enote JLA, da bi, kot so navajali takrat, zavarovale ozemeljsko celovitost SFRJ. Prvi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija pri Metliki, končali pa 3. julija 1991, ko se je poražena jugoslovanska vojska začela umikati nazaj v vojašnice.

Na Brionih so se 7. julija sestale delegacije EU, Slovenije, Hrvaške in SFRJ. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa se je obvezala, da bo tri mesece zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti. Slovenska vojska in policija pa sta lahko ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju.

Slovenija je kljub deklaraciji še pospešila osamosvojitvene procese. Tako je počasi tudi jugoslovansko vodstvo spoznalo, da procesov osamosvojitve ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober.