Šola pred 60 leti: namesto telovadbe nosili drva, nekateri do četrtega razreda niso znali brati

Kot je pokazala anketa, izvedena 1. marca 1957 med učenci nižjih razredov tedanjih ljudskih šol, se je povprečen šolski dan pred 60 leti, v šolskem letu 1956/57, začel z zgodnjim vstajanjem že med 5.45 in 6.15 oziroma med 6.45 in 7.15. Fantje so v povprečju vstajali prej kot dekleta.

Med 100 anketiranimi učenci nižjih razredov je bilo 51 dečkov in 49 deklic. Kar 95 odstotkov učencev je v šolo hodilo v dveh izmenah, ki sta se menjali na dva tedna.  Nekateri so imeli pouk čez vso leto popoldne, saj so bili dopoldne v šoli starejši učenci, tisti od 5. razreda naprej. Pouk se je začel malo pred 9. uro. 

V vseh mestnih šolah so imeli organizirano dopolnilno prehrano in tudi šolska mlečna kuhinja je delovala. V njej so pripravljali malico, ki je največkrat vsebovala mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje, mesne izdelke.

Fantje sanjarili o tem, da bodo vozniki, dekleta, da bodo učiteljice

Ob 10.10 se je 23 učencev najbolj veselilo računstva, 20 učencem so se zdeli vsi predmeti enako zanimivi, 14 pa jih je najbolj uživalo pri risanju. Predmetnik ni bil preveč obsežen. Prvi in drugi razred sta imela na urniku slovenščino, računstvo, risanje, petje in telovadbo. Tretji in četrti pa poleg že prej omenjenih še zemljepis, zgodovino, prirodopis in ročno delo.

Fantje so se učili, ker so si res želeli postati vozniki. Tisti na deželi in v industrijskih krajih so želeli postati še mizarji ali drugi obrtni delavci, fantje iz mesta pa so na drugo mesto sanjskega poklica postavili inženir tehnik.

Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, mestna pa so razmišljala tudi o zaposlitvi v medicinskih poklicih. Opoldne jih je doma čakalo kosilo. 34 odstotkov jih je redno uživalo meso, mleko in sadje.

Povprečna ocena je bila 3,1, med njimi pa je bilo tudi nekaj ponavljalcev. 

In če se danes prvošolčki že kmalu naučijo brati, pa so generacije pred 60 leti napredovale bolj počasi. V prvem razredu jih 55 odstotkov ni znalo brati, v drugem je bilo takih še 23 odstotkov, v tretjem 20 odstotkov, v četrtem jih ni znalo brati še 17 odstotkov. Med tistimi, ki so se počasneje učili brati je bilo več dečkov kot deklic. Najraje so brali revijo za otroke Ciciban in različne pravljice.

Po pouku na delo v njivo, gozd ... 

Če je danes edina skrb večine otrok po pouku, da naredijo domačo nalogo in se nato lahko igrajo s prijatelji, pa so nekoč otroci veliko bolj pomagali staršem pri vsakdanjih opravilih. Tisti z dežele so imeli doma največ dela. Med njimi jih je moralo 52 odstotkov doma opravljati lahka dela, 19 odstotkov pa jih je moralo poprijeti celo za težka dela. V industrijskih krajih so otroci delali manj – 49 odstotkov jih je opravljalo lažja dela, devet odstotkov pa težja. V mestu jih je moralo opravljati lahka dela 38 odstotkov, težka dela pa le dva odstotka, drugim mestnim otrokom doma ni bilo treba delati.

Če jim je ostalo kaj energije, so se igrali kakšno igro ali se pogovarjali, 45 odstotkov med njimi jih je znalo celo voziti kolo. Smučati jih je znalo 35, plavati pa le 19 odstotkov. 38 odstotkov jih ni znalo nič od naštetega, devet odstotkov pa jih je znalo vse troje.

Tretjina jih je komaj čakala na poletne počitnice. Nekateri od teh so se veselili počitnic na morju, drugi v koloniji, na deželi ali v mestu, večinoma pa so šli na počitnice s sorodniki. Poleti je sicer 71 odstotkov otrok z dežele hodilo pretežno bosih, 75 jih sploh še nikoli ni bilo na morju, okoli 20 odstotkov pa se jih še nikoli ni peljalo z avtom ali z vlakom.

Električne naprave doma so bile redkost

Voda in elektrika doma v tistih časih niso bili nekaj samoumevnega. Le 63 odstotkov jih je imelo v stanovanju oboje, to so bili večinoma tisti, ki so živeli v mestu. Kar 13 odstotkov jih v stanovanju ni imelo niti elektrike niti vode. 15 odstotkov jih je imelo samo elektriko, devet pa samo vodo. 

Ata je po kosilu večkrat spil še kaj alkohola. Kadar je bil dobre volje, so ga bili lahko deležni tudi otroci. Na deželi je 12 odstotkov dečkov od 1. do 4. razreda redno uživalo alkohol, v industrijskih krajih devet odstotkov, v mestu pa "le" dva odstotka, so na Statističnem uradu Slovenije povzeli izkušnje otrok pred 60 leti. 

V sobi so večinoma spali skupaj s starši in z otroki, starimi do 14 let. Če je bila mama pri volji, jim je prebrala najljubšo knjigo, za dekleta Sneguljčico, za fante Martina Krpana.