Ko govorimo o tornadih, le redko pomislimo na Slovenijo. Ta vremenski pojav, ki ima lahko rušilno moč, v naših krajih ni pogost, kar pa ne pomeni, da tornado pri nas ne more nastati. 23. avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad Hotedršico ob prehodu hladne fronte, ki je Slovenijo zajela s severozahoda, v poznih popoldanskih urah nastal tornado. Pas opustošenja je bil dolg kar 34 kilometrov (in sicer od naselja Novi Svet do Ljubljanskega barja) in ponekod širok okoli 100 metrov. Prav to ozko in dolgo območje ter dejstvo, da so bila drevesa podrta v nasprotnih smereh, dokazujeta, da je res šlo za tornado. Konkretnih meritev hitrosti vetra ni bilo, saj na prizadetem območju ni bilo merilnih naprav, so pa na osnovi dveh različnih metod ocenili, da se je vrtinec skozi območje gibal s hitrostjo med 32 in 58 km/h, kar pomeni, da je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. To pa so ekstremne vrednosti.
Meteorološka opazovalnica Gornji Logatec je 13. junija 1985 zabeležila še en pojav tornada. Gre za edini primer v Sloveniji, ko je bil pojav tornada opažen na uradni meteorološki postaji. V večernem času je bil vihar v obliki lijaka viden približno dva kilometra od meteorološke postaje. Poškodovanih je bilo 40 hiš.
Silovit vihar je spremljal tudi močan kratkotrajni naliv, na poti med Hotedršico in vzhodnim delom Ljubljanskega barja pa je povzročil ogromno škodo na stavbah, v gozdovih, na sadnem drevju in deloma tudi na kmetijskih pridelkih. Nekaj oseb je bilo ranjenih, k sreči smrtnih žrtev ni bilo. V takratnem glasilu občine Vrhnika so zapisali: "Narava se je kruto znesla nad našimi kraji. Tisto sobotno neurje 23. avgusta je v pičlih petih minutah za seboj pustilo razdejanje v Zaplani, na Stari Vrhniki, v Sinji Gorici in v Bevkah. V teh krajevnih skupnostih je bilo tako kot po 'sodnem dnevu'."
Kako je nastal tornado?
Pojav sta takrat podrobno analizirala meteorologa Miran Trontelj in Boris Zupančič, ki sta svoje ugotovitve zabeležila v reviji Ujma leta 1987. Njune ugotovitve povzemamo v tem članku, prav tako prilagamo fotografije, ki sta jih posnela na terenu.
Kot je v članku zapisal Trontelj, na območju divjanja tornada sicer niso imeli meritev vetra, so pa na osnovi ogleda posledic tornada ter izjav očividcev ocenili, da se je vrtinec gibal s hitrostjo 12m/s (43 km/h). "Dobljena ocena za hitrost vetra v vrtincu od 60 m/s do 100 m/s (od 216 do 360 km/h) predstavlja ekstremno vrednost za naše kraje, vendar je glede na posledice povsem sprejemljiva," je zapisal Trontelj. K nastanku tornada je vplivala hladna fronta, ki je ta dan Slovenijo dosegla od severozahoda. Razlike v temperaturah pred in za fronto so bile od 10 do 20 stopinj Celzija, navaja Trontelj in dodaja, da se je fronta pomikala prek Slovenije v smeri severozahod – jugovzhod, in sicer zelo hitro. "Ob tako hitrih pomikih in tako močnih temperaturnih ter baričnih spremembah spremljajo prehode front običajno izraziti pojavi. Nevihtne celice so bile razporejene zelo na gosto, vendar po radarskih meritvah nobena ekstremno vertikalno razvita. Kljub temu je ena od teh nevihtnih celic povzročila v prizemni plasti ozračja močno vrtinčenje in viharen veter," navajata meteorologa, ki ugotavljata, da je bil tornado na Notranjskem vsekakor nekaj posebnega zaradi tega, ker je bilo ob razmeroma ozkem pasu območje pustošenja zelo dolgo.
Naprave dejanske hitrosti vetra v vrtincu sicer niso izmerile, saj jih na prizadetem območju ni bilo, zato so to zgolj ocene. So pa to tudi vrednosti, ki pri nas do takrat še niso bile izmerjene, opozarjata avtorja članka, ki sta tornado na Notranjskem označila za ekstremen meteorološki pojav.
34 km dolga pot uničenja, milijonska škoda in solidarnost med ljudmi
Končen izračun škode je pokazal naslednje: 2,025 milijarde takratnih dinarjev škode, kar znaša slabih 15 milijonov evrov. Od tega največ (67 odstotkov) v vrhniški občini. Mnogi strokovnjaki pa opozarjajo, da bi tako velik tornado v današnjih časih povzročil veliko več škode, saj so ta območja sedaj veliko bolj poseljena.
Močan vrtinčast vihar je povzročil veliko razdejanje in škodo. Posledice neurja je za revijo Ujma leta 1987 opisal slovenski geograf Drago Meze. Kot je zapisal, je bil stržen viharja, ki ga označuje pas z največjimi poškodbami, ozek, saj je zavzemal le nekaj deset do največ nekaj sto metrov. Je bila pa skoraj premočrtna pot, ki jo je ubral, dolga kar okrog 34 kilometrov. "Pustošiti je začel na severovzhodnem podgorju Javornika v Srednjem Novem Svetu, nadaljeval uničevalno pot skozi na novo poseljeni del Hotedršice in prek kraškega planotastega sveta osrednjih Hotenjsko-logaških Žibrš na severozahodni rob Logaškega polja in čez Spodnjo Zaplano na Staro Vrhniko, severni del Vrhnike, Sinjo Gorico, Bevke in Podpeč-Jezero na Iški vršaj, kjer je obnemogel," navaja Meze in dodaja, da je tornado povzročal škodo tudi zunaj opisane poti, in sicer s posameznimi vrtinci (trombami).
Najbolj je vihar prizadel takrat novo stanovanjsko naselje v južnem delu Hotedršice, kjer je bila škoda ogromna. Prav zato imajo vsako leto 23. avgusta v Hotedršici spominsko slovesnost. Največ škode je povzročil viharni veter, žal pa je veliko škode povzročil tudi kratkotrajen, a izredno močen naliv, ki je spremljal tornado.
V Hotedršici je bila v divjanju tornada povsem uničena tamkajšnja nova osnovna šola, medtem ko je bilo staro vaško naselje skoraj nedotaknjeno, čeprav je od pasu največjih učinkov viharja oddaljeno le nekaj deset metrov, je opozoril Meze. Več hišam je vihar popolnoma uničil ostrešje, z ene od hiš pa je veter ostrešje odnesel kar 200 m daleč v hrib. Tornado je na svoji rušilni poti uničil tudi ogromno gozda, uničenega pa je bilo tudi veliko sadnega drevja in koruznih polj.
Neurje, ki se je okoli 19. ure razbesnelo nad Notranjsko, je naselje Bevke prizadelo skoraj v celoti, v Bevkah pa sta bili tudi dve osebi lažje ranjeni. "Od treh ljudi, ki so bili med neurjem pod enim od kozolcev, se je eden pognal na prosto (vihar ga je zagrabil in vrgel proti bližnji hiši, na srečo se ni poškodoval), druga dva pa sta ostala pod zrušenim kozolcem in bila le lažje ranjena," navaja Meze.
Viharni soboti je sledila deževna nedelja, ki je nekoliko oteževala sanacijo po katastrofalni ujmi. Ljudje so združili moči, na pomoč najbolj prizadetim krajem pa so priskočili številni prostovoljci. "S solidarnostno pomočjo, ki je bila v večini prizadetih krajev velika, organizirana in vredna pohvale, s skrajnimi napori oškodovancev, njihovih sorodnikov in prijateljev, ob razumevanju delovnih kolektivov, v katerih so zaposleni ponesrečenci, in ob pomoči družbe (nudenje gradbenega materiala, hitro izplačilo zavarovalnine, pomoč občinskih nezgodnih skladov, pomoč JLA in civilne zaščite ter predvsem hitra in usklajena akcija republiškega štaba za civilno zaščito z občinskimi štabi) so bile glavne poškodbe na domovih in infrastrukturnih objektih hitro odpravljene," navaja Meze.
Dolgotrajnejše posledice je tornado pustil na tamkajšnjih gozdovih. "Vihar je gozdno drevje, predvsem smreke, bore in bukve ruval in lomil. V osi viharja je bilo uničeno in poškodovano drevje zaradi vrtinčenja vetra križem razmetano. /.../ Najbolj so bile prizadete smreke, ki se zaradi krhkosti, velikosti in košatosti težje upirajo močnim vetrovom; vihar jih je podiral in lomil, medtem ko je bukve bolj ruval in manj lomil. Na robeh Žirovske planote je vihar izruvano drevje dobesedno pomedel v pobočja," še dodaja Meze.
Slovenija leži v zmernem pasu, za katerega so ekstremni vremenski pojavi, kot je tornado, povsem mogoči. Zaradi segrevanja ozračja pa bi se prav lahko zgodilo, da bi bilo podobnih ekstremnih vremenskih pojavov še več.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.