FOTO: 'Danes je čas, da vrednote, ki so nas združevale, ponovno zaživimo'

Mi smo odgovorni za to državo in nihče drug, je na nocojšnji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril slavnostni govornik, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. 

"Ne, pristojnosti in odgovornosti so jasne. Imamo državni zbor, ki sprejema zakone, imamo vlado, ki mora vladati in imamo sodstvo, ki mora soditi. In smo državljani, ki gremo ali ne gremo na volitve," je dejal. Ob 25. obletnici plebiscita je po njegovih besedah prav, da se vsaj vprašamo, ali smo uspeli ustvariti takšno državo, kot smo si jo zamislili.

"Če želimo pošteno oceniti prehojeno pot, se ne smemo vprašati: kaj je šlo narobe, kaj je iz obljub in pričakovanj nastalo, temveč, kaj sem jaz, kaj smo mi storili narobe, in ali smo storili vse, kar bi morali. Otresti se moramo hlapčevskega in kalimerovskega mišljenja in ne iščimo krivcev izven sebe, ne iščimo zunanjih sovražnikov," je opozoril Mozetič.

Ustanovitev samostojne države naj bi bila po njegovih besedah v prvi vrsti tudi prelom s starim komunističnim totalitarnim sistemom in vzpostavitev novega na človekovem dostojanstvu temelječega vrednostnega sistema: "Jasno je bilo, da to ne bo šlo čez noč, in z deklaracijami, temveč da je to proces, tranzicija - prehod."

Mozetič je izrazil prepričanje, da bomo iz Slovenije naredili uspešno državo, le če bomo dosledno uresničili, uveljavili in spoštovali vrednostne temelje in načela, katerim smo se zavezali na plebiscitu. "Druge poti ni! Ali jih bomo uresničili, je odvisno samo od nas," je še poudaril.

Mozetič: Mi smo odgovorni za to državo

Državnost smo si upali zaživeti, prepreke so bile tisti čas zgolj izziv, pa je na današnji slavnostni seji DZ poudarila podpredsednica DZ Bojana Muršič. "Na dileme pa smo po tej plebiscitarni odločitvi kljub mladosti naše države odreagirali z zrelostjo in odločnostjo," je dejala.

Državo smo po njenih besedah želeli in zmogli postavili sami, z voljo in odločnostjo. "Negotovosti smo se uprli skupaj. V povezanosti. Brez te danes ne bi mogli govoriti o samostojnosti. Dihali smo za iste cilje, za skupno dobro. V enotnosti. Takrat smo presegli delitve na naše in vaše. Bili smo skupna sila," je izpostavila.

Danes po besedah Muršičeve ni na mestu vprašanje, v kakšni državi želimo živeti, saj smo odgovor na plebiscitarni dan zapisali z zlatimi črkami - v samostojni in neodvisni državi: "Naučiti pa bi se morali, da do razhajanj, delitev in vsega destruktivnega pride takrat, ko samostojnost in neodvisnost postaneta plen ozkih interesov, kalkulacij vseh vrst, tako političnih kot kapitalskih."

"Pred 25 leti je bila prihodnost videti kot razsvetljena cesta. Zaradi skupnih vrednot nismo izgubili prepričanja, da jih ne bi zmogli premagovati. In danes je čas, da vrednote, ki so nas združevale, ponovno zaživimo," je pozvala podpredsednica DZ ter se zavzela tudi za krepitev pravne in socialne države.

Tudi danes se lahko po njenih besedah z izzivi uspešno spopademo, le če delujemo povezovalno in enotno. "Na nas je, da zopet najdemo to samozavest - plebiscitarno samozavest," je še poudarila Muršičeva, sicer poslanka SD.

Zore: Naš danes ni takšen, kakršnega smo si predstavljali takrat

Ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. 

Nadškof Zore je v nagovoru spomnil, da smo se pred 25 leti odločili, da bomo živeli v svobodni, samostojni in neodvisni državi Sloveniji. A v številnih govorih o tedanjih dogodkih in sedanjem stanju vedno znova zasledimo ugotovitev, da "naš danes ni takšen, kakršnega smo si predstavljali takrat in da tudi država ni takšna, o kakršni smo sanjali, za kakršno smo se odločali". Vedno znova tudi ugotavljamo, kakšni so vzroki za današnje stanje, je dejal Zore.

Ob tem je razgrnil nekaj misli Aleksandra Solženicina, ki jih je novembra 1973 zapisal v razmišljanju z naslovom: Kesanje in samoomejitev kot kategoriji narodovega življenja. Solženicin je po navedbah Zoreta ponudil nekaj besed, za katere misli, da jih bomo morali slišati in jih začeti živeti. "Najprej spregovori o moralni drži, ki je postavljena pod vprašaj, skorajda prepovedana. Za razvoj demokratičnega načina mišljenja in odločanja v družbi je ravno moralna drža bistvena," pravi Zore.

Daleč od Švice 

Slovenci smo pričakovali, da bo samostojna slovenska država nova Švica, v resnici pa smo sedaj daleč od tega, dejansko pravo nasprotje pričakovanega, je ob 25. obletnici plebiscita o samostojnosti poudaril nekdanji podpredsednik Demosa Ivan Oman. "Najbrž pa je najslabše to, da smo državljani postali politično apatični," je dodal. "Pretirano zadolževanje države, milijardne bančne luknje, stečaji podjetij, da ne zapišem stečaji v navednicah. Vse to nas tepe," je opozoril. Po njegovih besedah gremo iz krize v krizo, dotlej, da se o krizi več ne govori, vendar še kar traja. "Vlada pač išče rešitev v povečevanju davkov, kar pa ni rešitev," meni.

Tudi danes bi potrebovali zavezo, da si bodo vse stranke prizadevale za spravo in blaginjo prebivalcev Slovenije, pa je ob obletnici poudarila nekdanja vidna članica Demosa Spomenka Hribar. Spomnila je na pomen sporazuma o skupnem nastopu strank na plebiscitu, ki so ga podpisali 6. decembra 1990.

"Dve določili v sporazumu, ki sta pomenili projekt za prihodnost, pa se nista uresničili," je opozorila. Po njenih besedah gre za zavezo, da bodo vse manjšine v Sloveniji ohranile svoje dotedanje državljanske pravice, in drugo, da si nobena stran(ka) ne bo pripisovala zaslug za pozitivni izid plebiscita.

Plebiscit o samostojnosti Slovenije, najpomembnejša svobodna in demokratična odločitev slovenskega naroda, se ni zgodil sam po sebi, je poudaril evropski poslanec Lojze Peterle. Do njega po Peterletovih besedah ne bi prišlo, če ne bi državotvorne smeri začrtale prve demokratične volitve.

Kot je dejal, sam glede procesa osamosvajanja izpostavlja še eno dejstvo, za katerega meni, da izstopa iz slovenske politične zgodovine. To je dejstvo, da so se takratne vladajoče in opozicijske stranke v dialogu dogovorile, kako bodo šle na plebiscit, nato pa o skupnem nastopu na plebiscitu podpisale še sporazum, je dejal. To dejanje je zanj nekaj "še vedno izjemno svetlega in izjemno pomembnega za rezultat in za duha osamosvojitve".

Janša: Pred 25 leti smo se osamosvojili, danes je čas, da se osvobodimo

Predsednik SDS Janez Janša je na slovesnosti Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) poudaril, da je po četrt stoletja od osamosvojitve potreben nov korak. "Pred 25 leti smo se osamosvojili, danes je čas, da se osvobodimo," je dejal. 

Po 25 letih se upravičeno lahko veselimo zgodovinske odločitve slovenskega naroda za lastno državo. Kljub vsemu pa dan samostojnosti in enotnosti praznujemo z grenkobo, je dejal Janša. Sanje, težnje in hotenja, ki so Slovenijo prevevala pred 25 leti, namreč po njegovi oceni niso uresničena.

25 let od plebiscita o samostojnosti

Mineva 25 let od plebiscita o samostojnosti, zaznamujemo pa tudi dan ustavnosti, saj je pred 24 leti tedanja skupščina razglasila slovensko ustavo.

Plebiscit o samostojnosti je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega DZ, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Po sprejetju zakona je 6. decembra 11 predstavnikov strank podpisalo sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno in da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev.

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za samostojno Slovenijo izreklo 95 odstotkov ali 88,5 odstotka vseh upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov.

Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan. Danes mineva tudi 24 let od dneva, ko je skupščina razglasila slovensko ustavo, ki pa je prinesla osamosvojitev države tudi v pravnem pomenu.