Pred 25 leti se je v Sloveniji začela desetdnevna vojna, s katero je novo nastala država zavarovala svojo samostojnost. Končala se je 7. julija s t. i. brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene vse sovražnosti na ozemlju Slovenije. 27. junij je tudi dan slovenske policije.
Takratne jugoslovanske oblasti se namreč niso strinjale z razglasitvijo samostojnosti, ki jo je Slovenija razglasila s sprejetjem ključnih osamosvojitvenih dokumentov 25. junija 1991.
Prve enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA) so iz vojašnic krenile že nekaj ur potem, ko je na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991 potekala osrednja država proslava ob samostojnosti. Uprle so se jim enote Teritorialne obrambe in policije.
Prva protiletalska oklepna baterija JLA je državno mejo pri Metliki prestopila 27. junija ob 1.15, slovenske sile pa so jo zgodaj zjutraj ustavile pri Pogancih, s čimer so se začeli prvi oboroženi spopadi.
Cilj JLA je bil zasesti mejne prehode, letališče Brnik ter uničiti radijske in televizijske oddajnike, pri čemer pa ni uspela.
7. julija 1991 so se na Brionih sestali predstavniki Slovenije, Jugoslavije in EU. Sprejeta je bila t. i. Brionska deklaracija, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa je morala za tri mesece zamrzniti svoje osamosvojitvene aktivnosti.
A je Slovenija osamosvajanje le še pospešila. Jugoslovansko predsedstvo je tako 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili v noči s 25. na 26. oktober.
Ob 25-letnici policije pohvale za preteklo delo in opozorila na nove izzive
27. junij je tudi dan slovenske policije, ki ga slednja praznuje kot spomin na 27. junija 1991, ko so se policisti spopadli z JLA na mejnem prehodu Holmec. Osrednja proslava ob dnevu policije je bila v Kongresnem centru Brdo. Udeležila sta se je generalni direktor policije Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.
"Četrt stoletja je pomemben mejnik v zgodovini slovenske policije. V vseh teh letih je policija naredila velike in pomembne korake naprej, od nekdanje milice do današnje sodobne evropske policije, ki je osnovni gradnik varnostnega sistema v Sloveniji," je na slovesnosti z naslovom Slovenska policija, vedno za ljudi dejala ministrica Györkös Žnidar.
Policija pa se ni formirala pred 25 leti, njena zgodovina sega celo 166 let nazaj, do vzpostavitve orožništva v 19. stoletju. "Razvili smo se v sodobno, moderno policijo, ki velja za spoštovanega partnerja tudi v mednarodnem sodelovanju in marsikdo v Evropi lahko z zavistjo gleda na stopnjo varnosti v naši državi," je dejal generalni direktor policije Fank.
Kot je pojasnil, policiste vodi zavedanje svojega poslanstva, da so v službi navadnih ljudi. "Ukrepi racionalizacije in reorganizacije ter spremembe družbenopolitičnih sistemov so v posameznih obdobjih globoko zarezali v našo organizacijo. Samo globoka motiviranost in požrtvovalnost ob zavedanju našega poslanstva sta pripomogla k temu, da smo bili kos vsem izzivom," je dejal.
Zadovoljen je, da zdaj vendarle tudi država spreminja odnos do vrednotenja policijskega poklica in prispevka policije za zagotavljanje varnosti. "Na nas pa je, če bomo to znali prepoznati in z optimizmom gledati v prihodnje, za kar mislim, da imamo v tem trenutku vse pogoje," je dejal Fank.
Kot je spomnila ministrica, se trudijo z zagotavljanjem finančnih sredstev za nemoteno delovanje in varno opravljanje policijskih nalog. Tako se izboljšujejo kadrovska zasedenost in opremljenost. Tečejo postopki za nakup novih policijskih uniform in zaščitne ter oborožitvene opreme, pa tudi za obnovo voznega parka.
Ministrica je policiste, ki jih je v Sloveniji 8151 in so v zadnjem letu prejeli skoraj pol milijona klicev na številko 113, ob njihovem prazniku pozvala k ohranjanju kolegialnosti in enotnosti. Ob tem je spomnila na številne aktualne teme in izzive. Nedopustno se ji zdi, da njihovi zakonodajni predlogi za večjo učinkovitost policije predolgo čakajo na uresničitev.
Današnjega praznika slovenske policije sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in direktor Europola Rob Wainwright. Slednji je v nagovoru izpostavil, da je slovenska policija med varnostnimi organi zelo cenjena. Pomembno prispeva k Europolovem sistemu, sodelovanje pa se krepi iz leta v leto.
Z več kot 9000 sporočil prek Europolovega varnostnega komunikacijskega sistema je Slovenija vodilna med članicami. Igra ključno vlogo pri razbijanju kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem drog in orožja. Prispeva tudi informacije v Europolove baze glede teroristov. Ob migracijski krizi pa evropske varnostne organizacije prihodnosti čaka še več proaktivnosti in sodelovanja, je ocenil Wainwright.
KOMENTARJI (1054)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.