'Že prav, da znamo praznovati, toda dragi moji, Prešerna je treba brati'

Potem ko so v torek na državni proslavi v Cankarjevem domu podelili najvišja slovenska priznanja v kulturi – Prešernove nagrade, je danes "prešerno" po vsej državi.

Kranj se je na vrnil v čas Franceta Prešerna. Tradicionalni, že 15. Prešernov smenj je odprl premier Miro Cerar, ki je poudaril pomen kulture. "Naš Prešeren bo živ in slovenski kulturni praznik bo imel svoj smisel le z novimi in novimi generacijami umetnikov, poustvarjalcev in osveščene publike," je dejal.

Še enkrat je čestital Prešernovim nagrajencev in se zahvalil vsem umetnikom: "Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki leto in dan plemenitite naš prostor z umetnostjo in tako plemenitite naša življenja." Kot je poudaril, je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo.

"Malo narodov svojo kulturno identiteto v tolikšni meri dolguje enemu samemu ustvarjalcu," je povedal Cerar in dodal, da je Prešeren v prelomnem času pomladi evropskih narodov z eno samo knjigo poezij povzdignil slovensko umetnost na raven največjih evropskih genijev ter dokazoval, da se Slovenci zmoremo in znamo kosati z največjimi narodi sveta. Bil je ne le genialen pesnik, temveč tudi humanist, vizionar in eden največjih narodnih voditeljev, je prepričan Cerar, ki meni, da je danes na nas, da edinost, srečo in spravo iščemo naprej, da Prešernove preroške besede vzamemo za ideal, ki se mu moramo s svojim ravnanjem čim bolj približati. "S tem bomo najbolje pokazali, da je ravno kultura, ki ni le umetnost ustvarjanja, ampak je tudi kultura odnosa do sočloveka, tisto, kar je vedno bilo in mora ostati temelj naše družbe," je še povedal premier.

Kot je ocenil, je Prešernov smenj vsakoletni dokaz, da spomin na našega največjega pesnika presega minljivost našega zemeljskega bivanja. V Kranju so ponosni, da je Prešeren delal, živel in ustvarjal prav v njihovem mestu. Prav tako so ponosni na bogato kulturno infrastrukturo in institucije. "Če bi bogastvo družbe merili v kulturi, bi bila Slovenija ena najbogatejših držav na svetu, Kranj pa eno najbogatejših mest," je prepričan kranjski župan Boštjan Trilar.

Tudi letošnji Prešernov smenj, ki obiskovalcem ponuja izlet v 19. stoletje, zaznamuje sejem domače in umetnostne obrti z več kot 100 razstavljavci. Trgom dajejo utrip pevski zbori, recitacije Prešernovih pesmi in plesalci folklornih skupin. Za glasbeno spremljavo skrbijo tudi lajnarji. Prireditev, ki jo organizira Zavod za turizem in kulturo Kranj, ustvarja več kot 600 nastopajočih. Obiskovalci lahko srečajo Prešerna, se po mestu popeljejo s kočijo in si na glavo nadenejo cilinder ter tako tudi sami postanejo del obdobja romantike. Z bogatim programom vabijo tudi kranjske kulturne ustanove.

V Kranju se bo danes mudil tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki bo skupaj s kranjskim županom na Prešernov grob položil venec in se družil s Prešernovimi nagrajenci. Praznik bodo sklenili na tradicionalnem srečanju Prešernovih nagrajencev v kranjskem gledališču, poimenovanem Shod muz na kranjskem Parnasi. Pred tem bodo v Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli fotografsko razstavo Toneta Stojka s portreti letošnjih lavreatov.

V Vrbi prireditev

Pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi je danes potekala prireditev ob kulturnem prazniku, na kateri je bil govornik dramatik in lanski Prešernov nagrajenec za življenjsko delo Tone Partljič. 

"Že prav, da znamo praznovati, toda dragi moji, Prešerna je treba brati," je poudaril in dodal, da bi moral imeti vsak Slovenec doma Prešernove Poezije ter vsaj enkrat priti v Vrbo.

"Sam doživljam kulturni praznik kot dan, ko si s ponosom rečem, da sem Slovenec in ko trdim, da je naš jezik najlepši na svetu. Pri tem si obljubim, da bom v prihodnosti deloval v smeri ohranjanja vsega, kar nas dela Slovence," je poudaril in dodal, da je treba ob robu pustiti vrednostne sodbe, ki nas tudi na praznik velikokrat razdvajajo, in na zgodovino pogledati pragmatično.

Pahor odprl vrata predsedniške palače

Predsednik republike Borut Pahor je kulturni praznik počastil z dnevom odprtih vrat v predsedniški palači, kjer je sprejel letošnje Prešernove nagrajence. Ob štirih dobitnikih sta se mu pridružila minister Peršak in predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

Po izraženi čestitki ob kulturnem dnevu je Pahor poudaril, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki kulturo obeležuje z državnim praznikom. Ob teh praznikih, razen ob prvem novembru, je predsedniška palača odprta vsem, ki si jo želijo ogledati. Glede na število obiskovalcev – v zadnjih petih letih so jih zabeležili 10.000 – sklepa, da imamo do praznikov spoštljiv odnos, do kulturnega še posebej, saj jih največ prihaja prav na današnji dan.

Slovenci se, tudi zaradi vzgoje, po njegovem mnenju še kako dobro zavedamo pomena kulture za razvoj naroda, ki je samo v zadnjem stoletju preživel tri vojne, živel v vseh političnih ureditvah, tako v diktaturi kot demokraciji, socializmu kot kapitalizmu, ter plačeval z različnimi vrstami denarja. V času teh velikanskih sprememb smo se po njegovih besedah ohranjali ne le zaradi politike in diplomatske tradicije, temveč "ker smo kulturi vedno dajali potrebno razumevanje, iz nje črpali navdih in se k njej zatekali v težkih časih". Möderndorferjeve besede na proslavi je treba vzeti na znanje, je še dejal predsednik, ki sicer meni, da nikoli ne bo prišlo do položaja, ko bi bil odnos do kulture tako mačehovski, da bi pomenil zaton naroda.

Möderndorfer svoje kritike ni ponovil, je pa izrazil mnenje, da imamo Slovenci radi Franceta Prešerna in kulturo, ki nas je popeljala skozi stoletja do samostojne države. Ob tem je "kot opozorilo in navodilo za naše nadaljnje življenje" prebral pesem Ervina Fritza Narodova skupinska slika. Peršak pa je obisk predsedniške palače izkoristil za poziv k razmisleku o odnosu kapitala do okolja in o njegovi družbeni odgovornosti. Ta se je nekoč, kot je poudaril, tega pomena zavedal, saj je palačo, ki je danes kulturni spomenik, zgradila banka. "Če bomo to dosegli, bo marsikaj od tistega, o čemer je včeraj govoril Möderndorfer, rešeno," je povedal minister.

Ob ogledu protokolarnih in delovnih prostorov je Pahor odgovarjal na vprašanja obiskovalcev, med katerimi je bilo veliko otrok. Najmlajšim so v palači namenili tudi sladoled, njihovi vrstniki z OŠ Leona Štuklja v Mariboru pa so poskrbeli za krajši kulturni program, v katerem so uglasbitev pesmi Ferija Lainščka Ne bodi kot drugi prepletli z deklamacijo pesmi Darovi Toneta Pavčka.

Pozneje pa je predsednik države položil tudi venec ob Prešernov spomenik v Ljubljani.

Svetlana Makarovič ob kulturnem prazniku: Generacije so vse bolj plehke in butaste, a vedno ostajajo žlahtni bralci

Pesnica Svetlana Makarovič je prepričana, da je vsaka generacija "bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed". "So pa v vsakem času tudi žlahtni bralci, žlahtni poslušalci. So vedno bili, so pa seveda vedno bolj osamljeni," je povedala v sklopu Prešernovanja v knjigarni Konzorcij, kjer je brala verze iz svoje zbirke Zima vezilja.

Po njenih besedah se je že v bivši Jugoslaviji začelo "poneumljanje množic s t.i. množično kulturo, kot so jo takrat imenovali jugoaparatčiki". In vsaka naslednja generacija je "bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed, komunicira prek računalnikov".

To, da v šolah ne poučujejo ljudske slovenske kulture, je po njenih besedah škandal, ampak samo eden izmed mnogih. Povedala je tudi, da je "kultura svinjsko obdavčena" in da se lahko s svojim delom preživljajo le oberkrajnerski ansambli in stand up komiki.

Svetlana Makarovič ne vidi druge rešitve, kot da "ta država dokončno propade". Potem bo lahko še hujše: amerikanizacija na vseh področjih, plehkost, programi ameriških družinskih komedij in tako dalje, je povedala pesnica.

Recital Prešernovih poezij v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici

Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani poteka tradicionalni recital Prešernove poezije. Prireditev v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je točno opoldne začela z deklamacijo Zdravljice. Za tem je predsednik združenja Gašper Tič okrcal stališče, da je kultura zgolj strošek. Ta se oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo.

Svoje razmišljanje o stanju kulture in položaju kulturnikov je predsednik ZDUS podal po Zdravljici, ki jo je za razliko od preteklih let namesto Aleša Valiča interpretiral Marko Simčič. "Veliko preveč govorimo o tem, veliko premalo smo sorazmerno s tem slišani," je dejal Tič. "Časi, ko je potrebno govoriti o kulturi in jo braniti, so grdi časi. Stališče, da so kultura predvsem kulturniki, oboje pa velik strošek in težava, se oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo. Vsakršne. V glavi in v srcu. Ignoranca politike do stroke vlada samo tam, kjer je kulture premalo. Pravna država in pravni red ne veljata za vse le tam, kjer je kulture premalo. Kultiviranega dialoga ni le tam, kjer je kulture premalo. Osebno okoriščanje vlada tam, kjer je kulture premalo," je poudaril.

Recital združi tako starejše kot mlajše kolege iz različnih gledališč, ki se sicer redkeje vidijo. Da ni vse v Ljubljani in da je dostopen čim več poslušalcem, pa so ga ob lanski 30. ponovitvi izvedli še v Mariboru in Novi Gorici. Na mariborskem Grajskem trgu in novogoriškem Bevkovem trgu tako Prešernova poezija odmeva tudi letos.

Na vse treh prizoriščih se je recital začel z Zdravljico. Med nastopajočimi igralci so tudi vrhunski dramski umetniki, ovenčani z najvišjimi državnimi priznanji. Prešernovo poezijo in slovenske gledališke umetnike je mogoče slišati tudi preko valov 3. programa nacionalnega radia.

Prireditev se je pred 31 leti pričela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže, piše na spletni strani združenja.