Praznujemo mednarodni dan materinščine: po oceni Unesca polovici jezikov grozi izginotje

Danes je mednarodni dan maternega jezika. Unesco ga je razglasil leta 1999. Letos poteka na temo "Z večjezično izobrazbo k trajnostno naravnanim prihodnostim". Zaznamovalo ga več prireditev. V Ljubljani je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev, v Gorici je bilo srečanje z naslovom Moj jezik - moji jeziki.

Na Unescu so ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine zapisali, da bi "v dobro trajnostno naravnanega razvoja morali imeti učenci dostop do izobrazbe tako v maternem kot drugih jezikih". Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina je v poslanici med drugim zapisal, da jezik združuje neko občestvo, da postane ljudstvo, narod, nacija: "Je edini resnični temelj, na katerem se utemeljuje identiteta, prepoznavanje, a hkrati tudi razločevanje od drugih, četudi sosedov."

V Cankarjevem domu so pripravili prireditev Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem, kjer so prikazali kratek film o Porabju, veliko prostora pa so namenjenili pogovoru o pokrajini in tam živečih Slovencih ter literarnim vložkom. Ena od sodelujočih, urednica tednika Porabje Marijana Sukič, je povedala, da so takšni dogodki za v Porabju živeče Slovence pomembni, ker je njihova skupnost še vedno tista, o kateri se v Sloveniji najmanj ve: "Ta dogodek je dober zato, da povečamo prepoznavnost Porabja in porabskih Slovencev in da tukaj povemo, zakaj pravzaprav je v Porabju, kar se tiče ohranjanja slovenščine, situacija alarmantna, hkrati pa skupaj razmišljamo o tem, kako to situacijo rešiti, saj vemo za manjšine, ki jim je uspelo revitalizirati jezik."

Po njenih besedah v Porabju slovenščino oziroma slovensko narečje v glavnem govorijo srednje in starejše generacije, mladi pa morda kaj razumejo, a se med seboj ne pogovarjajo v slovenščini. Tragiko prepoznava v tem, da družina ni več tista, v kateri bi narečni jezik prehajal iz roda v rod. Prav tako je težava, da se otroci in mladi v šolah danes ne naučijo toliko knjižne slovenščine, da bi jezik suvereno govorili, zato se raje poslužujejo madžarščine.

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa je povedala, da trenutne spremembe, ki so jih dosegli na politični ravni, vodijo v pravo smer: "Upam, da bo to ustavilo neke vrste zaspanost, ki je bila pri nas kar nekaj let prisotna in se bosta lahko slovenski jezik in kultura v Porabju ohranila."

Pred njimi pa je bo besedah zagovornice Slovencev še veliko nalog. Med drugim se trenutno zelo zavzemajo, da bo sama pokrajina, ki se razteza na območju 94 kvadratnih kilometrov, še letos označena kot slovensko Porabje, največ nalog pa jim nalaga področje šolstva, saj je z njim povezana prihodnost slovenskega jezika. Prav tako se zavzemajo za ohranjanje slovenske kulture, tudi v navezavi z razvojem turizma. Kot je dodala Erika Köleš Kiss, imajo največ težav na področju gospodarskega razvoja. Želeli bi zagotoviti, da bi v porabskih krajih delovala slovenska podjetja, ki bi zaposlovala delavce z znanjem slovenščine. Opomnila je, da bo brez tega mlade težko obdržali v Porabju, saj že danes opažajo, da iščejo delo v Avstriji, kjer so plače neprimerljivo višje kot madžarske.

Prireditev v Trgovskem domu v Gorici sta pripravila Slovenski raziskovalni inštitut ter Narodna in študijska knjižnica. Tema srečanja so bili predvsem sodobni izzivi, ki jih predstavljajo ohranjanje, razvijanje in promocija materinščine. Živimo namreč v kompleksnem svetu, v katerem je paradigma en človek - en jezik - ena identiteta neustrezna. Pluralnost opcij pa predstavlja za posameznike in skupnosti nove možnosti razvoja, a hkrati tudi nove kulturne, politične in strokovne dileme, s katerimi se moramo soočiti, so zapisali organizatorji. V ospredju so vprašanja, kot so: kaj je materinščina danes, je lahko pojem maternega jezika tudi sporen, celo diskriminatoren, koliko različnih pomenov lahko ima izjava, da je slovenščina moj materni jezik. Refleksija o teh in podobnih vprašanjih je prednostna predvsem na jezikovno bolj izpostavljenih območjih in znotraj skupnosti, ki se identificirajo in definirajo na podlagi jezika, so še zapisali.

Mednarodni dan materinščine svet obeležuje v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Po oceni Unesca polovici grozi izginotje.