Pravniki: Ustavo pustiti, spremeniti ali kar popolnoma prenoviti?

Nova koalicija je zbrala predloge strank za spremembe ustave. Med njimi so tudi uvedba t. i. zlatega pravila, kar pomeni, da bi v ustavo zapisali zgornjo mejo stopnje zadolženosti, skrajšali bi postopke za imenovanje vlade, morda pa celo spremenili postopke za izvolitev predsednika republike.

Nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj pravi, da bi bilo, če gre za spremembe ustave v večjem obsegu, bolje pripraviti novo ustavo, v nasprotnem primeru pa res dobro premisliti, katere so tiste spremembe, ki imajo realno možnost, da bodo izglasovane. Ustavni pravnik Andraž Teršek meni, da je za Slovenijo značilno, da jo opredeljuje neprimeren odnos do ustave, nerazumevanje ustavnopravne abecede in posebna mešanica ignorance in neodgovornosti, ko gre za število in ponavljanje očitnih in prepogosto tudi hudih kršitev ustavnosti. Tudi sedanje priprave na spreminjanje ustave po njegovem mnenju kažejo, da se ta slovenska tradicija ne bo prekinila. Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pa opozarja, da je spreminjanje ustave zelo delikatno. Sprememb se je po njegovih besedah treba lotiti z "globokim razmislekom in tresočo roko".

Zlato pravilo raje kot v ustavo v zakon

Petrič sicer med spremembami, o katerih bi veljalo razmisliti, navaja tudi položaj ustavnega sodišča, ki naj se ukvarja s pomembnimi ustavnopravnimi vprašanji. Medtem pa Teršek vztraja pri prepričanju, da bi bila taka sprememba ustave zgrešena in neverodostojno poteza.

Čebulj in Teršek sta kritična do morebitne uvedbe t. i. zlatega pravila v ustavo. Načelno soglasje predstavnikov parlamentarnih strank po besedah Čebulja še ne pomeni, da bo predlog dobil dvotretjinsko podporo. "Soglasje o zlatem pravilu je očitno le v tem, da nihče ne ve, kakšno naj bo to zlato pravilo in kako naj se napiše," je pojasnil. Sam sicer ni preveč navdušen nad tem, da bi to pravilo sploh zapisali v ustavo, saj bi ga raje zapisal v nekakšen izvedbeni ustavni zakon. Teršek pa meni, da bi bila uvedba "zlatega pravila" na ustavni ravni povsem "neposrečen poseg v besedilo ustave". Vztraja pa tudi pri prepričanju, da bi bila sprememba ustave, ki bi bila namenjena razbremenjevanju ustavnega sodišča, zgrešena in neverodostojno poteza.

Spremembe postopkov za imenovanje vlade manj problematične

Pravniki sicer načeloma podpirajo poenostavitev postopkov za sestavo vlade. Čebulju se tako zdi nujna sprememba ustave, ki se nanaša na imenovanja mandatarja in ministrov. DZ naj po njegovem mnenju izvoli samo mandatarja, ta pa naj si sam postavlja ministre. Jasnejši ureditvi postopka za sestavo vlade in njegovi poenostavitvi sicer tudi po mnenju Terška načeloma ne gre nasprotovati. Prav tako ne ideji, da bi se vprašanje referendumske demokracije malo drugače uredilo tudi na ustavni ravni. Da bi veljalo razmisliti o spremembah na področju oblikovanja vlade in zaupnice vladi, je omenil tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič.

Ustavni pravniki izpostavljajo še potreben razmislek o volilnem sistemu in referendumski ureditvi. So pa po besedah predsednika ustavnega sodišča v vsaki ustavi neki temeljni principi, ki so intaktni.

Predsedniku DZ Gregorju Virantu so sicer predloge ustavnih sprememb posredovale poslanske skupine Pozitivne Slovenije, SDS, SD, Liste Virant, SLS, NSi in poslanca narodnih skupnosti. Predlogi se nanašajo predvsem na referendumske določbe in zapis zlatega pravila glede omejitve zadolževanja v ustavo. Več strank predlaga tudi ukinitev državnega sveta ter ukinitev trajnega sodniškega mandata.