Pred uradnim začetkom volilne kampanje sta se v oddaji Tarča na TVS soočila predsednik vlade in SDS Janez Janša ter predsednik SD Borut Pahor, ki veljata za najverjetnejša mandatarja za sestavo nove vlade po parlamentarnih volitvah. Spregovorila sta o splošnem stanju v državi, koncentraciji kapitala in drugih aktualnih temah. V soočenju je bilo mogoče opaziti agresivnejši nastop Pahorja in spravljiv ton sedanjega premierja Janše. Med kandidatoma so na dan prišle mininalne razlike, postavlja pa se vprašanje ali so stališča obeh dovolj jasna in argumentirana, da bodo prepričala večino volilnega telesa.

Po besedah Pahorja skoraj 65 odstotkov ljudi dobiva plačo, ki je nižja od povprečne. Janša poudarja, da je Slovenija v zadnjih štirih letih napredovala hitreje kot kadar koli v primerljivem obdobju. (Foto: Dare Čekeliš)

Predsednik SD po volitvah ne namerava sestavljati koalicije s SDS in Janšo, saj bi bilo, kot pravi, "njuno sodelovanje negativna sinergija za državo". Janša pa poudarja, da proporcionalni volilni sistem avtomatsko narekuje pogajanja za sestavo koalicije, v primeru sestavljanja vlade pa se bodo pogovarjali z vsemi strankami in poskušali oblikovati širšo koalicijo.

Nekateri živijo bolje, drugi slabše

Na vprašanje, ali v Sloveniji živimo bolje kot pred štirimi leti, je Pahor odvrnil, da nekateri bolje, drugi pa slabše. Po njegovih besedah skoraj 65 odstotkov ljudi dobiva plačo, ki je nižja od povprečne. Trdi tudi, da je Slovenija manj sproščena, kot je bila pred štirimi leti.

Po mnenju Janše pa je to, ali nekdo živi bolje kot pred štirimi leti, odvisno od vsakega posameznika. Statistika pa po njegovih besedah kaže, da je Slovenija v zadnjih štirih letih napredovala hitreje kot kadar koli v primerljivem obdobju.

O tajkunizaciji v Sloveniji

Tajkuni so se po mnenju predsednika vlade "zgodili", ker se je koncentracija kapitala dolgo časa dopuščala in ker regulatorni organi niso opravili svojega dela. Pahor sicer priznava, da tajkuni niso le sad tega mandata, opozoril pa je, da sta bila v prejšnjih mandatih dva prevzema, v tem pa jih je bilo 24. Ob tem je omenil domnevni sestanek pri predsedniku vlade leta 2005, katerega namen je bil po Pahorjevo prevzeti Mercator, posredno pa Delo. Premier pa je odvrnil, da je bila "pravljica o sestanku pri predsedniku vlade" že večkrat argumentirano zavrnjena. Da je do prevzemov prihajalo tudi v zadnjih letih, pa po njegovo tudi ni zadeva brez zgodovine.

Na vprašanje, kdo je bolj odgovoren za tajkunizacijo, je Janša dejal, da v SDS, verjetno pa niti v NSi, SLS ali DeSUS ni ljudi, ki bi pred desetimi leti prišli s praznimi aktovkami v določena podjetja, nato pa na hitro obogateli. Po Pahorjevem mnenju pa je tajkunizacija dosegla vrhunec prav v tem mandatu.

Janša poudarja, da je vlada v tem mandatu prišla do transparentnega in poštenega načina privatizacije - do prodaje deležev državljanom, kot je bilo to narejeno pri Novi kreditni banki Maribor. (Foto: Dare Čekeliš)

Na vprašanje, kam danes sega moč tajkunov, Pahor odgovarja, da v vsakem primeru predaleč, Janša pa pravi, da je ta vpliv bil zelo daleč, vendar se "v zadnjih letih čisti". Na vprašanje, koliko proces tajkunizacije načenja sistem vrednot, pa Janša pravi, da gre za visoko stopnjo degradacije določenih vrednot, meja med tistim, kar je prav in narobe, pa se briše.

Vprašanje, katera stranka je "zaščitnica tajkunov", bo po Pahorjevem mnenju še nekaj časa ostalo brez odgovora, Janša pa poudarja, da "se ve, kdaj so bili kakšni zakoni sprejeti", in sicer v času prejšnjih koalicij, v katerih je bila tudi SD. Pahor na te očitke odgovarja, da Socialni demokrati niso sodelovali pri pisanju zakonodaje, s katero bi namenoma dopuščali hitro bogatenje, poleg tega pa sta v sedanji koaliciji dve stranki, ki sta na oblasti dlje časa, kot je bila SD.

Na vprašanje, kako v prihodnje nevtralizirati vpliv in moč t.i. tajkunov, Pahor napoveduje sedem ukrepov, med njimi neodvisnost nadzornih institucij, avtonomno in strokovno policijo, usposabljanje kriminalistov ter ustanovitev enotne agencije za nadzor in regulacijo finančnega sistema. Janša pa poudarja, da se vse to že dogaja oziroma se je zgodilo v tem mandatu. Ne strinja pa se, da bi se nadzorni organi združili v agencijo, saj bi s tem prišli v situacijo, kot je bila v prvih letih lastninjenja.

Privatizacija gospodarstva

Glede privatizacije je predsednik SD povedal, da bi pri podjetjih v zasebni lasti, kjer ima država svoj delež, navadne delnice spremenili v preferenčne, s podjetjem sklenili pogodbo, ki pa bi morala državi garantirati donos. Če bi država ocenila, da podjetje donosa ne prinaša, pa bi se odločila, ali bo delež prodala ali pa bi kako drugače ukrepala.

Železnic Pahor ne bi privatiziral, saj bi po njegovo strateški delež moral ostati v slovenskih rokah. Od bank pa bi vsaj Ljubljanska banka po njegovo morala ostati v večinski slovenski lasti. Kot je še pojasnil, so v SD pri finančnih institucijah in pri infrastrukturi glede hitrega procesa prodaje državnih deležev bolj zadržani kot v SDS.

Janša pa je v zvezi s tem dejal, da je vlada v tem mandatu prišla do transparentnega in poštenega načina privatizacije - do prodaje deležev državljanom, kot je bilo to narejeno pri Novi kreditni banki Maribor. S takšnim načinom bi bilo po njegovo potrebno nadaljevati.

Dvig BDP-ja za zdravstvo

Na področju zdravstva je Pahor napovedal, da nameravajo rešiti "sivo cono" koncesionarstva, ki ga je treba pomakniti v javni sektor, in sicer samo tja, kjer je to neizogibno potrebno. Delež BDP za zdravstvo bi dvignili na deset odstotkov, želijo pa močan javni sektor in več ljudi vključiti v dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Janša ob tem poudarja, da podeljevanje koncesij ni privatizacija. Konkurenca je potrebna, a to ne pomeni, da se zavzemajo za privatizacijo obstoječih zdravstvenih zavodov, ne bodo pa zavirali nastajanja novih zasebnih zavodov. Javno zdravstvo je sicer po njegovih besedah ena dobrih dediščin socializma in ga velja ohraniti.

O Hrvaški in izbrisanih

Na vprašanje, ali bodo pred vstopom Hrvaške v EU najprej zahtevali rešitev mejnega vprašanja, Pahor odgovarja, da ne. Kot pravi, se tudi od Slovenije ni pričakovalo, da pred vstopom v EU uredi odnose s Hrvaško, zato naj bodo merila enaka.

Janša pa poudarja, da ima Hrvaška odprta mejna vprašanja tudi z drugimi sosednjimi državami, zato ne gre le za vprašanje bilateralnih odnosov.