Nekdanji finančni minister Križanič: Banke so vodile svojo politiko, četudi se z njo nisem strinjal

Odločitve senata KPK so po njegovih besedah v celoti zajete v oceni stanja bančnega sistema, ki so javno objavljene. To področje pa so v oceno stanja korupcije v državi vključili zato, ker je bila to tako pomembna materija, da se jim je zdelo primerno, da je vključena. KPK je preučila več manjših primerov s tega področja in spoznanja iz njih vključila v celovito poročilo, je povzel.

Podrobnosti se Praprotnik ni spomnil, ker ni šlo za njegovo področje in ker je od obravnave na senatu KPK minilo dve leti. Na vprašanje predsednika parlamentarne komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo so sive eminence iz poročila, je Praprotnik navedel ime Andrej Hazabent, "ki je bil dolga leta zaposlen v bančnem sistemu", konteksta omembe njegovega imena pa se ni spomnil.

Teze iz poročila o razmerah v bančnem sistemu, da so nekatere uprave bank zavajale člane nadzornih svetov, ni znal utemeljiti. Kot je pojasnil, je bilo na senatu KPK izpostavljeno vprašanje, zakaj takšna teza, in sodelavca KPK, ki sta se ukvarjala s tem področjem, sta vse utemeljila. "Če komisijo zanimajo podrobnosti, se obrnite na KPK, kjer je dokumentacija na razpolago," je članom komisije svetoval Praprotnik.

Vse informacije, ki jih je KPK pridobila s področja bančništva, je delila s tožilstvom. Preiskavo razmer v bankah, kjer ima država večinski oz. prevladujoč vpliv, je v dogovoru s tožilstvom podredila predkazenskemu postopku, je spomnil Praprotnik. Ali je bila iz tega naslova podana kakšna obtožnica, pa ni vedel, saj, kot je večkrat ponovil, v KPK ni bil zadolžen za to področje.

Križanič: Jaz nisem imel možnosti, da bi jim rekel: to in to naredite

Križanič, ki je bil finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011, je pojasnil dogajanje v času krize in dejal, da so se s predsedniki uprav bank v takrat delni državni lasti dobivali na sestankih. "Seznanjali so nas s tem, kaj se dogaja. Nas je zanimalo predvsem, ali bo njihova kreditna aktivnost lahko normalno tekla," je orisal. "Jaz nisem imel možnosti, da bi jim rekel: to in to naredite," je dodal.

Kot je pojasnil, so bile banke suverene pri svojih odločitvah, uprave so imenovali nadzorniki, te pa vlada. "Vodile so svojo politiko, četudi se z njo nisem strinjal," je dejal Križanič in pri tem mislil na politiko NLB in njeno oblikovanje rezervacij, ki jih je bilo, kot je ponazoril, "za cel Triglav".

Zakaj je bilo takrat toliko fluktuacije v organih upravljanja oz. nadzora NLB, Križanič ni znal odgovoriti. Po njegovem bi bil po odhodu Marjana Kramarja, ki si je izplačal zakonito, a nenavadno milijonsko nagrado za uspešnost, kar je bilo upravičeno tarča kritik, primernejši za vodenje banke Aljoša Tomaž. "Bankir z izkušnjami, ki bi bolje čutil z gospodarstvom," je bil slikovit.

Takrat sta upravo NLB vodila najprej Božo Jašovič in Draško Veselinovič, ki sta bila po njegovem "perspektivna". Skupnega imenovalca odstopov članov nadzornega sveta NLB v tistem času pa Križanič ni našel. "Člani nadzornega sveta so odstopali iz različnih razlogov, vsak je bil specifičen," je dejal. NLB danes za en evro ne bi prodal, saj je po njegovem mnenju po očiščenju vredna tri milijarde evrov.

Enako je bila po njegovih besedah suverena v svojih odločitvah Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). "Zadeva je dobro delovala in je bila mešanica norveškega in francoskega modela upravljanja premoženja. V tem smislu smo naredili pravo stvar," je ocenil. Ni pa pohvalil delovanja Banke Slovenije, ki bi se morala po njegovem mnenju hitreje in tudi drugače odzivati.

Križanič je ocenil, da je bančna luknja v Sloveniji prenapihnjena, ter spomnil, da so vse razvite države bankam pomagale. Ne z davkoplačevalskim denarjem, z zadolževanjem. Sloveniji so v tem času ogromno pomagala evropska sredstva in članstvo v EU nam je koristilo, je menil.

Pred komisijo bi morala danes nastopiti še nekdanji finančni minister Anton Rop in član uprave nekdanje AUKN Danilo Grašič. Slednji je dobil že tretje vabilo na sejo komisije, a se nanj ni odzval. Pogačnik je zato sejo komisije prekinil, da bi se zaprtimi vrati odločili o nadaljnjih potezah.