Vremenoslovci za konec tedna napovedujejo nove padavine, zato geologi opozarjajo na možnost novih zemeljskih plazov. Potrebna količina padavin za pojav plazov je zaradi namočene zemlje namreč precej manjša kot navadno, je pojasnil direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac. Dodal je, da zato ni odveč dodatna pozornost prebivalcev, ki živijo v zahodni in osrednji Sloveniji.
Glede na to, da bo porazdelitev padavin po državi podobna kot minuli konec tedna, to pomeni, da bodo najbolj na udaru že prizadeta območja, je za oddajo 24UR OB ENIH povedal Komac. Ljudem zato svetuje, naj predvsem opazujejo in spremljajo stanje v okolici objektov. Predvsem je to pomembno na izpostavljenih območjih in tam, kjer so se že sprožali plazovi. Kot je še povedal Komac, je treba opazovati pobočje tako za kot pod hišo in biti pozoren na vsako razpoko ali kakršno koli drugo spremembo v tleh. Če opazite kaj takšnega, nemudoma zapustite objekt in šele nato obveščajte pristojne službe, pravi geolog.
Rešitev je. Se bodo občine odločale zanjo?
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, zakaj sploh gradimo na takih območjih. Glavna pomanjkljivost je v zakonodaji, je prepričan Komac. Prostorski načrti v pristojnosti občin ne vključujejo kot obvezno podlago tudi informacijo o verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Nekatere občine se sicer zavedajo tega problema, a je teh zelo, zelo malo, opisuje stanje geolog.
Na plazu pod Stolom na nov način spremljajo premikanje zemlje, to je satelitsko. In prav ta način bi lahko občinam omogočili natančnejše napovedi o tem, kje se bodo sprožali plazovi in v kakšni meri, je povedal Komac. Še več, metodologija je že razvita in prav tako je znan strošek takšne napovedi: občino bi stala med 20 in 30 tisoč evrov. Vprašanje pa ostaja, ali se bodo občine za to tudi odločale.
Številni plazovi
Kot je znano, se je ob zadnjem deževju sprožilo ogromno plazov. Po vsej državi so po grobih ocenah našteli med 150 in 200 plazov, največ, kar 90, na območju Laškega.
Zelo je prizadeta tudi severna Primorska, kjer se je namočena zemlja sprožila 40-krat, 25 plazov je resnejših, opozarjajo na novogoriški Civilni zaščiti.
V Ajdovščini je danes potekal ogled plazu Stogovce. Komisija je ocenila, da celoten plaz obsega 13,5 hektarja. Plaz je odnesel regionalno cesto Lokavec–Predmeja v dolžini 700 metrov in je v spodnjem delu začel zapirati strugo potoka Lokavšček.
V novogoriški območni pisarni Agencije RS za okolje so ocenili, da je nujna takojšnja sanacija plazu s strani komisije za velike plazove. Obseg plazu je namreč tako velik, da sama sanacija struge ne bi rešila celotne problematike, temveč bi samo poslabšala stanje stabilnosti celotnega plazu.
Ker je plaz odnesel del ceste, so bili v komisiji tudi pristojni za ceste, ki so ugotovili, da gre za poškodbe velikega obsega. Groba ocena vrednosti sanacije je 5,5 milijona evra.
Iz Mestne občine Ptuj pa so sporočili, da so pristojni na plazu na cesti v Mestnem vrhu odstranili plazišče, vendar pa nadaljnji ukrepi zaradi razmočenega terene in počasnega plazenja niso možni. V sredo ali četrtek, ko se plazišče bolje izsuši bodo z delom nadaljevali.
Obravnavali so še en plaz v Mestnem vrhu, in sicer se je nad dvoriščem pri enem izmed domačinom premaknila večja količina škarpe, ki je začela padati na dvorišče. Položna lega vpliva na to, da je drsenje počasno, vendar pa v nadaljevanju lahko zajame tudi večji del hriba, kar bi lahko ogrozilo objekte. V plazu je tudi vodovod. Iz občine so sporočili, da je vzrok sprožitve plazu deževje, a hkrati tudi preveč odstranjena zemlja na dvorišču. Tako bo zdaj potreba strokovna ocena, njen strošek pa bo prevzela občina. Vseeno mora lastnik čim prej prestavitvi vodo iz plazišča v podlago na dvorišču in se lotiti začasnih ukrepov.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.