Pozitivna Slovenija bi reorganizirala državni svet

Ustavna komisija DZ je danes razpravljala o predlogu ustavnih sprememb za ukinitev državnega sveta, vendar o tem, ali bo DZ začel postopek za spremembo ustave, ni odločala. Pozitivna Slovenija je namreč predlagala, da o tem odločajo naslednjič, do takrat pa bodo v stranki pripravili predlog sprememb, s katerimi bi državni svet zgolj reorganizirali.

Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) Jani Möderndorfer je namreč napovedal, da PS v nasprotnem primeru začetka postopka za spremembo ustave ne bo podprla. Ker je predsednik komisije Gregor Virant ocenil, da sklep o začetku postopka v tem primeru ne bo izglasovan, je predlogu ugodil, razpravo in odločanje o tem, ali bo DZ začel postopek za spremembo ustave, pa napovedal za 9. maj.

PS in SLS proti ukinitvi, za reorganizacijo

V današnji razpravi so podporo ukinitvi državnega sveta (DS) napovedali v vseh štirih strankah predlagateljicah – SDS, Državljanski listi, DeSUS in NSi – pa tudi poslanec in predsednik SD Borut Pahor. Nasprotno so se proti ukinitvi izrekli v PS in SLS. V obeh strankah namreč na ukinitev ne pristajajo, so pa za to, da se z določenimi spremembami izboljša njegovo delovanje.

V začetku seje je predlog za ukinitev sicer predstavil predsednik Državljanske liste, ki je bila tudi pobudnica ukinitve, Gregor Virant. Povedal je, da predlog temelji na besedilu, ki ga je že pred leti pripravila strokovna skupina, ki je delovala pod okriljem vlade Toneta Ropa, govori pa o ukinitvi DS brez kakršnega koli prenašanja njegovih pristojnosti na drugi organ. DS namreč po Virantovem prepričanju ne prinaša nobene dodane vrednosti pri delovanju političnega sistema, prav tako ne prispeva k dvigu kakovosti zakonodajnih odločitev.

Prav ta Virantova navedba je po mnenju predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča neutemeljena. Nasprotno, prav doprinos h kakovostnejši zakonodaji je bistven argument za obstoj državnega sveta, opozarja Kavčič in dodaja, da je bil državni svet v svojih zahtevah za presojo ustavnosti in zakonitosti skoraj 50-odstotno uspešen.

Virant: Prihranili bi lahko do 2 milijona evrov letno

Z ukinitvijo DS bi po prepričanju predlagateljev poenostavili politični sistem na raven, ki je primerna za majhne države, prihranili pa bi tudi okoli dva milijona evrov, kolikor jih zdaj država letno namenja za DS. Kot enega izmed pomembnih razlogov za ukinitev državnega sveta predlagatelji po besedah Viranta vidijo tudi v večji preglednosti političnega sistema, saj člani DS niso neposredno izvoljeni na volitvah tako kot na primer poslanci, posledično pa za svoje odločitve ne odgovarjajo volivcem.

Nasprotno je predsednik državnega sveta Kavčič ocenil, da se kakovost zakonodajnega postopka z ukinitvijo DS ne bo izboljšala. "Dvodomni sistem namreč že po definiciji zmanjšuje demokratični deficit," je dejal. Ukinitev po njegovi oceni tudi ne bi pripomogla k večji preglednosti sprejemanja zakonodaje. Z ukinitvijo bi namreč ukinili vrsto demokratičnih institutov, kot so veto, vpliv civilne družbe na zakonodajni postopek, zahteva za razpis referenduma in podobno, opozarja Kavčič. Glede sredstev, ki jih za delovanje DS namenja država, pa ocenjuje, da ta niso tako visoka: "Ves državni svet letno stane toliko kot en italijanski senator."

V rebalansu proračuna za leto 2012 so za državni svet načrtovana sredstva v višini 1,97 milijona evrov, kar je 315.000 evrov manj od realizacije proračuna Državnega sveta za leto 2011. Spada torej med skromnejše porabnike proračunskih sredstev in z njegovo ukinitvijo gospodarske in finančne krize ne bi rešili, poudarja Kavčič.

V državnem svetu predlogu spremembe ustave očitajo, da je pomanjkljiv ter da je med drugim osredotočen le na eno možno rešitev ureditve zakonodajne veje oblasti, čeprav stroka večinoma navaja tri možne rešitve: poleg ukinitve drugega doma tudi nadgradnjo njegove obstoječe ureditve in njegovo preoblikovanje.