Število stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Med letoma 2002 in 2010 je število stanovanj na primer naraslo za 7,6 odstotka, število prebivalcev pa le za 2,7 odstotka. Rast števila stanovanj se je v krizi nato občutno upočasnila, a še vedno precej presega rast prebivalstva.
Konec leta 2010 je bilo v Sloveniji tako 844.349 stanovanj, konec leta 2013 pa 1,5 odstotka več ozirom 857.007, kažejo podatki državnih statistikov. Število prebivalcev se je medtem v tem obdobju povečalo za 0,5 odstotka, z 2.049.261 na 2.059.114.
V povprečju v stanovanju prebivajo 2,4 osebe, v nekaterih manjših občinah pa skoraj na vsakega prebivalca pride eno stanovanje.
Najbolj se je gradilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja
Povprečna površina stanovanj v Sloveniji je merila 81 kvadratnih metrov. Več kot polovica stanovanj se nahaja v mestih, kjer stanovanja merijo povprečno 71 kvadratnih metrov. Stanovanja v nemestnih naseljih so od stanovanj v mestnih naseljih v povprečju večja za 19 kvadratnih metrov.
Dobra polovica vseh stanovanj je bila zgrajena po letu 1971, stanovanjska gradnja pa je bila najintenzivnejša v desetletju od 1971 do 1980. V tem obdobju zgrajena stanovanja sestavljajo 20,6 odstotka celotnega stanovanjskega fonda.
Konec leta 2013 kar petina stanovanj brez centralne
Skoraj polovica stanovanj je tako stara in s tem manj primerna glede na sodobne standarde bivanja. Konec 2013 je bilo med stanovanji 21 odstotkov takih brez centralnega ogrevanja, sedem odstotkov stanovanj pa brez kopalnice.
Številna stanovanja so tudi zelo slabo ali sploh nič izolirana, zato so toplotne izgube velike. Na Agenciji RS za okolje poudarjajo, da je moč z izolacijo stavbe, kar je sicer običajno velika naložba, doseči velike pozitivne okoljske in finančne učinke.
Enako pomembna so tudi energetsko učinkovita okna in izolacija podstrešij, kjer so naložbe nižje, dolgoročni prihranek energije in zmanjšanje stroškov za ogrevanje ali hlajenje pa sta tudi velika, še opozarjajo na agenciji.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.