Slovenija

'Potres, kakršen je prizadel Italijo, bi imel tudi pri nas podobne posledice'

Ljubljana, 25. 08. 2016 10.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Sloveniji je še precej starejših kamnitih zidanih stavb in drugih potresno ranljivih stavb. Zato bi po ocenah vodje odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri zavodu za gradbeništvo potres, ki je prizadel Italijo, tudi pri nas imel podobne posledice.

Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo in porušil več mest, bi imel tudi pri nas podobne posledice, je ocenila vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri zavodu za gradbeništvo Marjana Lutman. Kot je pojasnila, je tudi v Sloveniji še precej starejših kamnitih zidanih stavb in drugih potresno ranljivih stavb.

Ob tem je dejala, da je bilo veliko starejših kamnitih zgradb sistematično utrjenih v okviru popotresne obnove v Posočju, mnogo tudi drugod po Sloveniji. Med potresno ranljive stavbe pa sodi tudi mnogo tistih, ki so bile zgrajene pred uvedbo sodobnih predpisov za potresno odporno gradnjo leta 1963. "Poleg visokih zidanih so to tudi betonske, pri katerih armature v stebrih in ostalih ključnih mestih ni dovolj," je pojasnila Lutmanova.

Povedala je še, da so glede na dosedanja vrednotenja potresne odpornosti obstoječih stavb v Sloveniji, stavbe pri nas izredno raznolike. Brez ustrezne računske analize zato po njenih besedah ni mogoče oceniti, kako bi se posamezna stavba obnesla pri določenem potresu. Šele na osnovi ocene je mogoče predlagati, projektirati in izvesti posege za povečanje odpornosti stavbe.

Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo in porušil več mest, bi tudi pri nas imel podobne posledice, meni strokovnjakinja.
Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo in porušil več mest, bi tudi pri nas imel podobne posledice, meni strokovnjakinja. FOTO: AP

Potresna nevarnost v Italiji večja kot v Sloveniji

Po besedah Lutmanove je sicer potresna nevarnost v Italiji večja kot v Sloveniji. Potresi, ki so Italijo prizadeli v zadnjih 50 letih, so bistveno močnejši od tistih, ki so prizadeli Slovenijo, je spomnila.

Čeprav Italija namenja precej sredstev za raziskave in vrednotenje potresne ogroženosti, nato pa tudi za utrjevanje potresno najranljivejših stavb, so posledice potresov na Apeninskem polotoku vedno obsežne. "Vzrok je torej visoka jakost potresov na eni strani, na drugi strani pa nizka potresna odpornost objektov. Ti niso sposobni prevzeti velikih sil, ki zaradi gibanja tal nastanejo v nosilni konstrukciji," je pojasnila.

Mesta in vasi v osrednji Italiji imajo namreč po njenih besedah še vedno veliko srednjeveških stavb, cerkva, stolpov, mostov in drugih objektov s pretežno kamnito zidano konstrukcijo. Nosilno zidovje je zgrajeno iz kosov kamna v šibki apneni malti in ima votlavo strukturo, posamezni zidovi pa so med seboj in s stropnimi konstrukcijami, običajno lesenimi ali obokanimi, slabo povezani.

"Take konstrukcije med potresom ne morejo prevzeti velikih vztrajnostnih sil, ki nastanejo zaradi tresenja tal, poškodbe hitro napredujejo, zidovi se razmaknejo, stropi izgubijo podporo in padejo, delnim porušitvam lahko sledi tudi popolna porušitev. Take konstrukcije še posebej ne vzdržijo dolgih potresov, zanje so včasih usodni močnejši popotresni sunki," je še pojasnila Lutmanova.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bojan-F
25. 08. 2016 16.01
+4
Ker se po nepotrebnem opleta s polresnicami ... potres v Skopju leta 1963 je projektant hotela Grand docakal v zaporu, ker naj bi projektiral preveliko marko betona in prevec armature. Betonska konstrukcija hotela (ravno takrat v gradnji) je ostala neposkodovana tako kot vecina novozgrajenih objektov. Glavni udar je bil v liniji (stara) železniška postaja - Mestni park. Po potresu so se zelo potrudili, da so porusili tudi nekatere zgradbe, ki bi jih lahko sanirali. Hotel Grand je bil protipotresno saniran leta 1999. Zadnji potres v Italiji je po moci primerljiv s potresom v Banja Luki leta 1969, kjer je bilo 15 mrtvih, in je 20-30 šibkejši od skopskega.
Fifi 24
25. 08. 2016 22.59
Poleg napisanega je potrebno povedati da so se standardi gradnje v YU spremenili po skopskem potresu pravzaprav je bila takrat uzakonjena protipotresna gradnja vseh objektov (izjema so privat hiše grajene po horuk socialistični metodi kjer je bilo to prepuščeno investitorju, glede na znano pomanjkanje betona in železa v YU za posameznike je stanje tukaj precej ubogo) seveda z metodami in takrat znanimi prijemi, na splošno pa so stavbe v YU po skopskem potresu varnejše, kar ne pomeni da se ob močnem potresu ne morejo zrušiti
grozjak
25. 08. 2016 15.50
+1
zdaj so spet naši pametni...............
Ramzess
25. 08. 2016 14.40
Povsod bi imel.
Djangoman
25. 08. 2016 12.43
ja ja.. pa v Bosni in v Ukrajini in v Vladivostoku. Povsod kjer bi živeli v dobesedno kamnitih hišah
lepinbogat
25. 08. 2016 12.30
-1
aso američani spet mal poškropil
janezpodre
25. 08. 2016 11.49
+9
V Sloveniji niso problem samo stare kamnite bajte, ampak tudi v socijalizmu zgrajeni stanovanjski bloki, predvsem oni, ki jih je gradil Zidar. V 80.tih je nek gradbeni inženir, ki je delal pri SCT, v Delu obtoževal SCT /Zidarja/, kako so kradli /vgrajevali manj, kot je bilo potrebno za protipotresno gradnjo/ železo in cement pri gradnji blokov v Šiški. Seveda je pa takrat bil Zidar na varnem, ker je bil cel v Mačkovi riti. Verjetn se bo pri prvem močnejšem potresu pokazal, kdo je lagal . V Skopju in Banja luki so se pri potresu bloki rušili ko hiške iz kart, ker je izgleda v tistem lubem socijalizmu po meri človeka /ne pa potresa/, bila kraja stalna praksa. Unim v Kosezah pa svetujem, nej majo ponoč odprt en oko in oba ušesa.