Premier Borut Pahor se je skupaj s finančnim ministrom Francem Križaničem, ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem in gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom srečal z najvišjimi predstavniki NLB. Pahor se je nato z ministri dogovoril tudi o nadaljnjih korakih vlade pri odločanju o dokapitalizaciji največje slovenske banke.
Sogovorniki, na čelu predstavnikov NLB sta bila predsednik uprave Božo Jašovič in prvi nadzornik Marko Simoneti, so izmenjali poglede na različne možnosti za dokapitalizacijo NLB v okviru sprejete strategije skupine NLB za obdobje 2010–2015.
Ker si država prizadeva za to, da bi bila NLB močna in uspešna banka z dolgoročno stabilnim lastništvom, se je premier po končanem posvetu s predstavniki NLB z ministri dogovoril o nadaljnjih korakih vlade pri odločanju o dokapitalizaciji največje slovenske banke, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Kot je danes zjutraj ob robu obiska Telekoma Slovenije povedal Pahor, naj bi odgovorni v NLB na današnjem sestanku odgovorili na njegovo vprašanje, kateri od treh scenarijev dokapitalizacije iz strategije banke za naslednje obdobje je najbolj primerna.
Možni načini dokapitalizacije
Možni načini dokapitalizacije, ki jih je vladi predlagala uprava NLB, so, da lastnika zagotovita večino novega kapitala in ohranita lastniška deleža, da v skupino vstopi nov lastnik – šlo naj bi bodisi za Evropsko banko za obnovo in razvoj ali Mednarodno finančno korporacijo, ki je del skupine Svetovne banke, ali pa da se izpelje javna prodaja delnic, ki pa je vsebinsko in časovno zelo zahtevna.
"Ko bomo slišali za mnenje uprave in nadzornega sveta NLB o najprimernejšem od treh predlaganih načinov dokapitalizacije NLB, bom opravil delovne pogovore na ravni vlade in potem predlagal neko stališče tudi v širšo strokovno in politično razpravo," je zjutraj napovedal Pahor, saj meni, da je pri tem vprašanju pomembno zaupanje javnosti v pravo odločitev glede načina dokapitalizacije NLB.
Križanič z Belgijci
Minister Križanič se je medtem v skladu z napovedmi srečal s predstavnikom belgijske bančne skupine KBC, s katerim sta izmenjala poglede na dokapitalizacijo največje slovenske banke.
Država je lastnica 33,10-odstotnega, belgijska KBC pa 30,57-odstotnega deleža v NLB. KBC je februarja zatrdila, da je pripravljena razmisliti o sodelovanju pri načrtovani dokapitalizaciji NLB, a se bo o tem odločila na podlagi pogojev in donosnosti te naložbe, ki jo bo lahko ocenila glede na novo strategijo NLB.
NLB se sicer že vse od konca lanskega leta z državo in KBC pogovarja o možnem načinu dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov. To je ministrstvo za finance sprva opravičevalo z načrtovano širitvijo banke, kasneje pa je uprava NLB poudarjala, da je potrebna zaradi zaostrovanja pravil glede kapitalske ustreznosti.
Decembrski poskus dokapitalizacije je propadel, saj se oba glavna delničarja nista uspela dogovoriti o načinu povečanja kapitala.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.