'Potrebujemo nov dublinski sistem, ki bo učinkovit tako v mirnih kot v kriznih časih'

Evropski komisar Dimitris Avramopulos je danes slovenski notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar pojasnil podrobnosti reforme schengenskih pravil. Slovenijo je označil za ključno državo pri varovanju schengenskih zunanjih meja in jo pohvalil za tvorno sodelovanje s Hrvaško pri tem. Izrazil je tudi pričakovanje, da meje ne bodo več razlog za spore.

V tem smislu se je odzval na novinarsko vprašanje, kako komentira napovedi, da bi Slovenija lahko blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje. Evropski komisar, pristojen za migracije, notranje zadeve in državljanstvo, je poudaril, da "nič ne ve", da bi Slovenija sprejela kako tako odločitev.

Sicer mora tudi Hrvaška še izpolniti določene pogoje za vstop v schengensko območje, sam pa je prepričan, da do kake blokade ne bo prišlo. "V EU ne smemo dovoliti, da bi bile meje še vedno razlog za spore med državami," je dejal Avramopulos, ki se je danes sestal tudi s premierjem Mirom Cerarjem.

Nadzor na zunanji schengenski meji, torej tudi na slovensko-hrvaški meji je bila sicer ena od glavnih točk današnjih pogovorov Avramopulosa v Ljubljani, pri čemer je komisar pohvalil sodelovanje obeh držav pri izvajanju sistematičnega nadzora potnikov. Pri tem so pomembno vlogo odigrale tehnične smernice Evropske komisije in vključitev Hrvaške v schengenski informacijski sistem, pa je glede tega na skupni novinarski konferenci povedala Györkös Žnidarjeva.

V ospredju njegovih pogovorov v Ljubljani so bili sicer predlogi za posodobitev schengenskega zakonika, ki jih je Evropska komisija predstavila 27. septembra. "Želimo zavarovati in ohraniti dobrobiti prostega pretoka ljudi v schengenskem območju," je povedal komisar.

Komisija je reformo predlagala zaradi večje teroristične grožnje, a bodo predlogi med drugim omogočili tudi nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov do treh let. "Toda to je le možna izjema in možnost skrajnega ukrepa," je poudaril Avramopulos.

V skladu s schengenskimi pravili so lahko članice doslej v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Komisija zdaj predlaga, da bi se to obdobje podaljšalo za eno leto, obenem pa bi se dodala izjemna možnost še dveletnega podaljšanja, če bi ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bi bili hkrati sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. To podaljšanje pa bi bilo treba sprejeti na evropski ravni.

Slovenska notranja ministrica je danes ponovno izrazila nezadovoljstvo, da še vedno obstaja nadzor na notranjih mejah schengna. Kot je poudarila, Slovenija ne nasprotuje temu ukrepu kot takšnemu, "ampak nasprotuje njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo", je poudarila in dodala, da je število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje izjemno nizko. Letos je avstrijska policija slovenski vrnila le 27 tujcev, ki so v Avstrijo nezakonito vstopili iz Slovenije, je povedala Györkös Žnidarjeva.

Sicer pa Slovenija razume razloge za spremembo schengenske zakonodaje, je še povedala ministrica. "Zavedamo se, da obstaja potreba po bolj fleksibilni ureditvi ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah kot odgovor na morebitne dolgotrajnejše resne grožnje notranji varnosti posamezne članice," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pri pripravi reforme uporabila tudi nekaj slovenskih predlogov.

Vendar pa ima Slovenija tudi pomisleke, je še poudarila Györkös Žnidarjeva. Objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora so po njenih besedah preveč splošni in niso merljivi, premajhna pa je tudi vloga članic, ki so z uvedbo nadzora prizadete. A Györkös Žnidarjeva je prepričana, "da bomo našli odgovore tudi na ta vprašanja".

Z gostiteljico, notranjo ministrico Györkös Žnidarjevo sta sicer pregledala tudi stanje na področju migracij in se strinjala, da je treba pospešiti prizadevanja za reformo evropskega skupnega azilnega sistema. "Nujno potrebujemo nov dublinski sistem, ki bo učinkovit in pravičen tako v mirnem času kot v trenutkih krize," je dejal komisar.

Ministrica je dejala, da je situacija v Sloveniji sedaj sicer mirna, vendar pa je opazen vztrajen trend naraščanja ilegalnih prehodov meje v Slovenijo. Lani je bilo v prvih devetih mesecih obravnavanih 653 nezakonitih prihodov, letos pa kar 1435, kar je 120-odstotno povečanje.

Slovenija dobro sodeluje v evropski shemi premeščanja prosilcev za azil iz Italije in Grčije, je pohvalil Avramopulos. Do sedaj je bilo po besedah Györkös Žnidarjeve premeščenih 40 odstotkov od celotne kvote, ki jo mora Slovenija premestiti. Več pa bi bilo treba narediti pri trajni preselitvi oseb pod mednarodno zaščito, pri čemer evropski komisar upa na pomoč Slovenije, "da nam bo pomagala odpreti več pravnih kanalov za to". "Pripravljeni smo finančno podpreti več kot 50.000 preselitev v naslednjih dveh letih," je dejal Avramopulos.

Pregledala sta tudi varnostno situacijo v Evropi. Pri tem je komisar napovedal, da bo prihodnji teden predstavil paket ukrepov za podporo državam v boju proti terorističnim napadom na javnih prostorih.