Delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) imajo zaradi zdravstvenega absentizma letno od 750 do 800 milijonov evrov stroškov, so danes na problemski konferenci o zdravstvenem absentizmu v Ljubljani ugotavljali udeleženci. Slovenija sicer sodi v skupino držav, ki je za zavarovance v bolniškem staležu ugodna. Višina nadomestil je med najvišjimi v Evropi, čakalnih dni, kot jih pozna večina držav v EU, doslej ni.

(Foto: POP TV)

Slovenija je poleg Bolgarije edina država EU, kjer ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. Če upoštevamo vse elemente normativne ureditve, bi našo državo po nerestriktivnosti lahko uvrstili v sam vrh evropskih držav.
Kljub temu da se je število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža v zadnjem času znižalo, pa so se izplačana nadomestila zvišala, je poudarila Kristina Barič iz Združenja delodajalcev Slovenije.

Visoki stroški za zdravstveno blagajno

Medtem ko so skupni letni stroški zaradi zdravstvenega absentizma ocenjeni do 800 milijonov evrov, znašajo nadomestila plač v breme delodajalcev od 235 do 250 milijonov evrov, nadomestila plač v breme ZZZS od 185 do 200 milijonov evrov, izplačila delodajalcev za plače nadomestnim delavcem za čas odsotnosti delavcev z dela zaradi bolniškega staleža od 210 do 220 milijonov evrov, drugi posredni stroški, kamor sodijo tudi stroški zdravstvenih storitev in administrativno strokovnih nalog ZZZS, pa od 120 do 130 milijonov evrov.

(Foto: POP TV)

Število izgubljenih delovnih dni se je v preteklih letih zmanjševalo, lani je zdravstveni absentizem prvič padel pod štiri odstotke, in sicer je znašal 3,7 odstotka, podatki za prvo letošnje četrtletje pa kažejo na vnovično poslabšanje razmer. Zdravstveni absentizem je v obdobju od januarja do marca znašal 4,42 odstotka, je pojasnil Radomir Vučković iz ZZZS. Po besedah generalnega direktorja direktorata za zdravstvo na ministrstvu za zdravje Janeza Remškarja je treba v rešitev problematike zdravstvenega absentizma vključiti vse tri partnerje v tej zadevi, torej delavce, delodajalce in zdravnike, v reševanje problematike pa je treba vključiti tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Nadomestila ne spodbujajo k delu

"Treba bo drug drugega preganjati, da bomo storili korak naprej. Zdaj namreč stopicamo na mestu," je poudaril Remškar. Ministrstvo za zdravje je tako že pripravilo osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, treba pa je vzpostaviti tudi bolj učinkovit nadzor nad ambulantami medicine dela in športa ter izboljšati nadzor nad ustanovami, ki so pristojne za varovanje delavcev. Delodajalske organizacije so na osnovi predstavitev na današnji konferenci pripravile nabor predlogov, s katerimi bi lahko vplivali na zmanjševanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji. Predloge bodo posredovale ministrstvu za zdravje in strokovni javnosti.

Delodajalske organizacije in gospodarske zbornice ugotavljajo, da je vsak državljan odgovoren za svoje zdravje in da je za zdravje delavca na delovnem mestu odgovoren delodajalec, če delavec spoštuje delodajalčeva navodila. Delodajalci zagotavljajo, da bodo še aktivneje skrbeli za varno delovno okolje in promocijo zdravega načina življenja med zaposlenimi. Hkrati pa pozivajo ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja, izvajalce zdravstvenih storitev in zdravstvene zavarovalnice, da namenijo več sredstev in aktivnosti za promocijo zdravega načina življenja in preventivno zdravstveno dejavnost.

Delodajalci poleg omenjenega z namenom znižanja zdravstvenega absentizma v Sloveniji in s tem povezanih visokih stroškov celotne družbe predlagajo nekatere spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poleg tega pa si želijo tudi nekaj sprememb v zakonu o delovnih razmerjih, ki gredo med drugim v smeri zmanjševanja odstotka nadomestila plač, saj trenutna višina nadomestil delavce ne spodbuja k vrnitvi na delo.