Potrdili poročilo varuha

Dejstvo, da "poročilo opozarja na nekatere enake ali precej podobne težave že več let zapored, kaže na to, da se nekatere težave in zadeve rešujejo prepočasi", je ob uvodni predstavitvi poročila varuha človekovih pravic za leto 2006 v državnem zboru povedala varuhinja Zdenka Čebašek Travnik. Posebej je izpostavila nerešeno vprašanje izbrisanih, sodne zaostanke, problem nepriznanih manjšin in mobilizirancev.

Poslanci in poslanske državnega zbora so po skoraj sedemurni razpravi zaključili razpravo o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2006 in ga potrdili. Ob zaključku razprave je varuhinja povedala, da je z razpravo zadovoljna, saj je po njenih navedbah pokazala, da dajejo poslanci varovanju človekovih pravic velik pomen. Poudarila je tudi, da so vsi na isti strani, zato je smiselno, da delujejo usklajeno.

Čebašek Travnikova je v svojem nastopu poudarila, da je njeno delovanje usmerjeno predvsem v varovanje človekovih pravic, zato se trudi, da bi ostala zunaj delovanja najrazličnejših političnih opcij.

Ombudsmanka se je branila v primeru Zdenske vasi

Odzvala se je tudi na nekaj aktualnih zadev, ki so jih v razpravi o poročilu izpostavili poslanci. Glede otrok iz Zdenske vasi, pri kateri so ji nekateri poslanci očitali, da se je neupravičeno postavila na stran centra za socialno delo, je dejala, da če kdo meni, da varuhinja ne sme povedati, da je neka državna ustanova delala zakonito, naj jo ti obrazloži.

Glede kršenja človekovih pravic v primeru novinarja Tomaža Ranca s strani ministrstva za notranje zadeve in njegovega nekdanjega uslužbenca Draga Kosa, je dejala, da Ranc nanjo ni naslovil nobene pobude, na podlagi katere bi se lahko izjasnila glede primera. Po njenih besedah bi namreč lahko zadevo komentirala le, če bi za to imela Rančevo dovoljenje in vso potrebno dokumentacijo. Sodbo, s katero je sodišče ugotovilo kršenje Rančevih človekovih pravic, je označila kot zelo pomembno.

Nekatere primere že rešili

Pred zaključnim nastopom Čebašek Travnikove je imel v imenu vlade poročilo varuha možnost komentirati tudi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt. Marolt je v razpravi opozoril, da so bile od časa nastanka poročila varuha pa do zdaj nekatere zadeve, ki jih izpostavlja poročilo varuha, že sanirane, dodatno pa namerava vlada v ta namen sprejeti še nekaj dodatnih ukrepov. Ob tem je omenil pripravo več zakonov, ki bodo urejali področja človekovih pravic.

Glede sodnih zaostankov, ki jih je kot eno večjih težav na področju kršenja človekovih pravic izpostavlja poročilo varuha, je Marolt dejal, da so sodni zaostanki predvsem posledica slabega dela prejšnjih vlad na tem področju, zdajšnja pa dela vse, da bi jih odpravila najpozneje do leta 2010.

Naj Drago Kos še odpravlja funkcijo?

V razpravi o poročilu so poslanci še največ pozornosti namenili izbrisanim in predsedniku komisije za preprečevanju korupcije Dragu Kosu.

Razpravo je odprl poslanec Zvonko Černač (SDS), ki se je v svojem nastopu dotaknil sodnih zaostankov. "Sodni sistem se bo moral navzeti sodobnega duha in začeti delovati bolj učinkovito," je menil. Glede izbrisanih, na katere je opozorila varuhinja, je dejal, da problema ni bilo, dokler se ni zgodil na formalni ravni. Razložil je, da so si lahko vsi izbrisani uredili svoj status, če so to le želeli. "Kljub temu lahko tisti, ki tega niso storili, v postopku, ki ga predvideva v državni zbor nedavno vloženi ustavni zakon, dokažejo, da tega upravičeno niso mogli urediti. In to se mi zdi prav. Ne pristajam namreč na tezo, da problema ni mogoč urediti drugače, kot to ureja odločba ustavnega sodišča," je dejal. Miran Potrč (SD) pa je pozneje opozoril, da skuša vlada po njegovem mnenju ignorirati ustavno odločbo, ko gre za problem izbrisanih.

Zmago Jelinčič (SNS) je menil, da se je varuh preveč ukvarjal z marginalnimi skupinami, medtem ko mu za vse ostale "ni bilo veliko mar". "Pri izbrisanih gre za špekulante, ki so leta 1991 čakali, da bo zmagala JLA in da bodo na ta račun dobili najrazličnejše privilegije in pravice. Zdaj pa bodo od države zahtevali odškodnine," je dejal Jelinčič.

Miro Petek (SDS) pa je kritiziral samo varuhinjo, ki se, kot je dejal, v nekaterih novejših primerih kršenja človekovih pravic ni odzvala. "Zlasti me skrbi neodziv varuhinje v primeru novinarja Tomaža Ranca, kjer je sodišče ugotovilo, da je šlo za eklatantno kršenje človekovih pravic, ko si je Drago Kos nezakonito pridobil izpiske klicev z njegovega mobilnega telefona. Prav tako nisem slišal nobenega odziva v primeru Sova, kjer je šlo za nezakonito prisluškovanje nekdanjemu vodju opozicije Janezu Janši," je dejal Petek. Kljub temu, kot je dejal, varuhinji ne želi delati krivice in bo še nekoliko počakal na njen odziv.

Na Petkovo omenjanje Kosa je odgovoril Dušan Kumer (SD), ki je poslancem predlagav, naj sprožijo predlog za Kosovo razrešitev, če menijo, da je kršil zakon, poslanka SDS Eva Irgl pa je ob tem dodala, da nekdo, za katerega je sodišče ugotovilo, da je kršil človekove pravice, ne more biti predsednik komisije, ki naj bi preprečevala korupcijo in kriminal.