Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema, ki predvideva ustanovitev posebne družbe za upravljanje terjatev bank. Ta bo upravljala poseben sklad za upravljanje slabih bančnih terjatev, je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič.
Poglavitni predvideni ukrep je prenos terjatev bank na sklad. Ta prenos ne bo avtomatičen, je poudaril Šušteršič. "To delno prepuščamo podzakonskim aktom, ki jih bo vlada sprejemala po posvetovanju z Banko Slovenije," je napovedal in obljubil, da bodo o tem redno obveščali tudi odbor DZ za finance.
Da se določeno banko vključi v te ukrepe, lahko predlaga banka sama ali pa Banka Slovenije. Pogoje, pod katerimi se bo banka vključila v program teh ukrepov, pa bo preučila medresorska komisija, v kateri bo pet predstavnikov vlade in dva predstavnika Banke Slovenije, je pojasnil minister.
Dokončno odločitev bo sprejela vlada, ki bo pri tem morala upoštevati tri ključna merila. Eno je pomen banke za stabilnost finančnega sistema, drugo je breme slabe aktive za konkretno banko, tretje pa nujnost takšnega reševanja z vidika pogojev Banke Slovenije, na primer kapitalske ustreznosti.
Glede finančnih učinkov predloga zakona je povedal, da dopušča izdajanje poroštev države za namen prenosa slabih terjatev v višini do štirih milijard evrov. "Glede na to, kar zdaj vemo, je to zgornja ocena vrednosti slabih terjatev v glavnih sistemskih bankah v Sloveniji," je pojasnil.
Minister sicer izpostavlja, da gre zgolj za oceno, ta pa temelji na tem, kako so te terjatve vodene v bančnih knjigah. Ob prenosu bo verjetno prišlo do določenih diskontov – na Irskem, kjer so izvedli podoben ukrep, je diskont v povprečju znašal skoraj 50 odstotkov.
Sklad bo sicer slabe terjatve od bank odkupoval tako, da bo izdal obveznice z državnim poroštvom. Banke bodo namesto slabih terjatev dobile dobro terjatev, torej obveznico, za katero bo jamčila država. Ta bo bankam predvidoma tudi omogočila refinanciranje pri Evropski centralni banki (ECB), je dejal minister.
Lahko se zgodi, da bo prenašanje terjatev z diskontom pripeljalo do slabitev v bančnih bilancah, je menil. "Te bodo pomenile dodatne kapitalske potrebe, ki jih bodo lahko delno zagotovili zasebni lastniki, če bodo želeli ostati v banki, morda potencialni novi vlagatelji, bo pa imel ta sklad tudi pooblastilo, da sodeluje pri dokapitalizacijah," je pojasnil minister.
Dejanska finančna sredstva, ki jih bo potreboval za to, bo sklad zagotovil z zadolžitvijo s poroštvom države. Vlada ocenjuje, da bi lahko bila maksimalna vrednost teh dokapitalizacij do milijarde evrov, je dejal Šušteršič, čeprav obstaja možnost, da se dokapitalizacije izvedejo na drugačen način.
Glede družbe za upravljanje terjatev bank je minister dejal še, da bo obstajala do leta 2017. Če bo po tem roku ostalo še kaj premoženja, čeprav si vlada tega ne želi, se bo preneslo na slovenski državni holding.
Družba bo imela upravo
Družba, ki bo upravljala s terjatvami bank, bo sicer po predlogu zakona imela enotirni sistem upravljanja, torej upravo, v kateri bodo trije izvršni in štirje neizvršni direktorji. Neizvršne direktorje bo imenovala vlada na svoj predlog in na predlog Banke Slovenije, izvršne direktorje pa bodo imenovali neizvršni direktorji, ki bodo imeli tudi vlogo nadzora, je še pojasnil Šušteršič.
Glede vodstva družbe si želi vlada imeti odprte vse možnosti. "Pogajamo se z ljudmi, ki to znajo početi," je dejal finančni minister in potrdil tudi, da za te kadre ne bo veljal t. i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke direktorjev državnih podjetij. "Višina plač se lahko določi posebej," je dejal.
Posojilo v skrajni sili
V zakon za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema je vlada na predlog Banke Slovenije sicer dodala še posebne določbe, ki urejajo t. i. posojilo v skrajni sili. Gre za nov inštrument, ki ga je začela izvajati ECB, in sicer možnost, da centralne banke poslovnim bankam, ki se znajdejo v akutnih likvidnostnih težavah, odobrijo posojilo v skrajni sili.
To mora imeti bistveno višjo obrestno mero, kot je tista, po kateri se banke refinancirajo pri centralnih bankah. Poslovne banke morajo ob tem zagotoviti tudi poroštvo, če same nimajo dovolj premoženja, pa lahko poroštvo zagotovi vlada. Ta zakon bo omogočil izvajanje omenjenega ukrepa, je pojasnil Šušteršič.
Z Banko Slovenije se je vlada dogovorila še, da bo pospešila delo na zakonu o bančništvu. Ta bo omogočil nekaj dodatnih ukrepov Banki Slovenije in izboljšanje nadzora. "Naš cilj je, da ga predlagamo že na oktobrski seji DZ," je pojasnil Šušteršič.
Ministri so imeli na mizi na današnji seji vlade tudi izhodišča za proračun za prihodnji dve leti.
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.