Potrč: Zakon neprijazen do izbrisanih

Poslanske skupine SNS, SD, LDS in Zares so se odzvale na vladni predlog sprememb ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, s katerim si bodo lahko izbrisani za nazaj uredili status. "Ta zakon z nami ni bil usklajevan in ni usklajen. Ne bomo ga mogli podpreti," je dejal poslanec Zares Pavel Gantar.

V SNS napovedujejo, da bodo na predlagani ustavni zakon vložili dopolnilo člena 13i, ki izključuje pravico do odškodnine izbrisanim, tako da bo bolj strogo in jasno določal, da nihče od izbrisanih nima pravice do povračila škode.

Kot je pojasnil poslanec SNS Sašo Peče, izbrisanim ni bila povzročena nobena škoda, zato se jim zdi člen 13i ključnega pomena, svoje dopolnilo pa bodo predlagali 'kot varovalko', ki bo onemogočila izplačila odškodnin. Predlog ustavnega zakona bo stranka podprla, a le v primeru dopolnitve člena 13i, je dejal Peče. V SNS ostajajo tudi pri stališču, da so tisti, ki so si status hoteli urediti med osamosvajanjem Slovenije, to že storili.

Jožef Školč (LDS) pravi, da zakon še ni v parlamentarni proceduri in ga zato težko komentira. Po njegovih besedah se zdi, da želi vlada s tem zakonom preusmeriti pozornost s same odločbe ustavnega sodišča. In sicer kljub temu, da so nekateri ustavni sodniki in predsednik ustavnega sodišča dejali, da ustavni zakon ni primerna oblika za rešitev problema izbrisanih in da se z njim ne bo mogoče izogniti popravi evidentne krivice in sramote za Slovenijo.

"Vlada je, iz ihte ali z obupa, vrgla slovenski javnosti novo kost, ki bo razdvajala in delila in ne bo pomagala k reševanju problemov, ki jih na tej točki imamo," je dejal Miran Potrč (SD). Zatrdil je še, da zakona s strani SD ni usklajeval nihče. Prav tako niso bili obveščeni, da bo vlada zakon obravnavala na današnji seji. Poslanec meni, da je vsebina zakona nekoliko bolj neprijazna do izbrisanih kot so bile rešitve, ki so bile predlagane v njegovih predhodnih različicah. Dodal je, da si bodo pri SD za oceno zakona vzeli čas.

Na predlagan zakon o izbrisanih se je odzval tudi Mirovni inštitut, ki zakon ocenjuje kot ''še eno dejanje v nizu diskriminatornih ukrepov zoper izbrisane prebivalce, saj ustvarja različne kategorije izbrisanih oseb, je do izbrisanih diskriminatoren, omogoča nove odvzeme že pridobljenih statusov, zanika odgovornost državnih organov za izbris ter izbrisanim popolnoma odvzema pravico do odškodnine.''

Po oceni Mirovnega inštituta Ustavni zakon ne more predstavljati ustreznega načina za popravo krivic, ki so bile prizadejane izbrisanim.

Brez pravic do odškodnine

Vlada je danes pripravila predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, s katerim si bodo lahko izbrisane osebe za nazaj uredile status, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršne koli odškodnine.

Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. In sicer pod pogojem, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno, je povedal Mate.

"Želimo urediti status teh oseb," je poudaril Mate in dodal, da bodo vloge obravnavali posamično. Predlog sprememb ustavnega zakona bo vlada posredovala državnemu zboru za obravnavo po rednem postopku. Spremembe zadevajo v prvi vrsti 13. člen ustavnega zakona, za katerega "predlagatelj meni, da je najprimernejši način za dokončno ureditev položaja državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ", je dejal minister Mate.

Med drugimi pogoji za pridobitev pravice stalnega prebivanja bo ta, da so prosilcem prošnjo zavrnili. Na podlagi predloga bodo prosilci lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo, je pojasnil Mate. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršne koli odškodnine.

Minister je poudaril, da bodo primere morebitnih krivic pri izdaji dovoljenj obravnavali posamično in na podlagi dokazil. Postopke bodo sprožili na prošnjo strank, rok za vložitev pa bo tri mesece od uveljavitve zakona. Predlog zakona na novo ureja tudi dovoljenje za stalno prebivanje mladoletnikov. Pogoji zanje bodo, da so bili rojeni in od rojstva živijo v Sloveniji ter da je vsaj eden od staršev pridobil takšno pravico.

Pogoji za pridobitev statusa

Med pogoje za pridobitev statusa osebe s stalnim prebivanjem predlog uvršča tudi neprekinjeno bivanje v RS z odsotnostjo, ne daljšo od šestih mesecev (izjeme so odsotnosti zaradi napotitve na zdravljenje, v službo ali zaradi študija).

Vlada je predvidela tudi možnost zavrnitve prošenj, in sicer v primeru pravnomočne obsodbe prosilca za določene vrste najhujših kaznivih dejanj, prav tako pravice iz zakona ne bodo mogli pridobiti bivši pripadniki JLA, ki se niso odzvali pozivom RS, naj prestopijo v teritorialno obrambo.