Potočnik 'povprečen', SDS bi Zvera, NSi Peterleta, Cerar jasna pravila, ZL 'antikapitalista'. In kakšno je delo za 20 tisočakov?

Ker se bliža dan, ko bo treba povedati ime slovenskega kandidata za evropskega komisarja, je boj za to mesto vse bolj napet. Imen v javnosti je veliko, a hkrati je veliko govora o tem, da bi moral biti kandidat izbran s širokim konsenzom.

Na kar pa zaenkrat ne kaže, saj imajo stranke precej različne poglede - že na sam postopek imenovanja, kaj šele na lastnosti kandidatov in konkretna imena.

V stranki Mira Cerarja menijo, da komisarja vlada Bratuškove ne bi smela samovoljno imenovati: "Posvetovati bi se morala z vsemi strankami, ki so bile izvoljene v parlament, pri čemer bi bilo prav, da upoštevajo nova razmerja moči, ki bodo vzpostavljena, ko se bo ta konstituiral." S kakšnim kandidatom bi se strinjali oziroma koga bi predlagali pa v stranki še ne vedo: "Ker k temu nismo bili pozvani, o tem organi stranke še niso sklepali." Vidijo pa težave v postopku imenovanja: "Vsekakor ni dobro, da vse dosedanje vlade niso izdelale nekega zakonsko oprijemljivega postopka za imenovanje evropskega komisarja - namreč ni pravil o tem, kako se predlagajo kandidati za komisarja, kakšne pogoje morajo izpolnjevati in kako vlada o tem odloča."

V SDS, ki je na volitvah v Evropski parlament zmagala, so jasni – za komisarja predlagajo evropskega poslanca Milana Zvera, podlaga za to pa so po zgledu šefa Evropske komisije rezultati volitev v evropski parlament. "Neupoštevanje predloga, ki ima nedvoumno podporo volivcev, bi pomenilo izigravanje načel demokracije."

V DeSUS-u se strinjajo, da kandidata izbere odhajajoča vlada, da pa bi se morala o tem posvetovati tudi s Cerarjem. Sami želijo kandidata s široko podporo: "Kandidat ali kandidatka mora imeti zadosti političnih izkušenj, izkušenj z delovanjem v mednarodnem okolju, gospodarsko diplomacijo ter izkušenj z vodenjem večjih državnih organov, ustanov."

V NSi pravijo, da bi morala vlada pri imenovanju komisarja iz Slovenije upoštevati lizbonsko pogodbo, ki je bila osnova tudi pri izboru predsednika Evropske komisije. "Po tej logiki bi bilo prav, da bi tudi v Sloveniji spoštovali rezultate evropskih volitev in da bi kandidata za evropskega komisarja, ki prihaja iz Slovenije, predlagala politična skupina, ki je v Evropskem parlamentu prejela največ poslanskih mandatov. Vlada bi se morala glede imena komisarja uskladiti z Državnim zborom oziroma Odborom za zadeve EU, kot je to na primer urejeno v Avstriji," menijo. Za komisarsko mesto imajo pa konkretnega kandidata: "V NSi menimo, da bi bil Lojze Peterle, ki ima v Evropi velik ugled in veliko izkušenj, lahko zelo dober komisar."

Da bi moral prihodnji komisar prihajati iz vrst slovenskih članic EPP, ki so dobile največje zaupanje na majskih volitvah v Evropski parlament, menijo tudi v SLS, ki je na teh volitvah osvojila en sedež v EP. "Kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije mora imeti ustrezna znanja s področja, ki bi ga kot komisar vodil, ter profesionalne izkušnje, ter bi moral biti širše sprejemljiv in uživati ugled v Sloveniji," menijo. In to ni Alenka Bratušek: "Njena stranka na volitvah v EP sploh ni kandidirala, komaj je dosegla prag za vstop v DZ, s svojim delom predsednice vlade pa nas ni prepričala o kompetencah za vodenje vlade, kaj šele za položaj evropskega komisarja."

Da bi morala komisarja ali komisarko imenovati nova vlada, menijo v Združeni levici, kjer konkretnega imena za to mesto nimajo, želeli bi pa nekoga, ki ima "strokovne in politične kompetence ter sposobnost zagovarjanja interesov ljudi, ne pa interesov kapitala."

Potočniku očitajo pasivnost

Slovenija je doslej obakrat za slovenskega predstavnika v Evropski komisiji predlagali istega kandidata – ekonomista Janeza Potočnika. Ta je bil v prvem mandatu komisar za znanost in raziskave, v drugem pa evropski komisar za okolje.

Čeprav je bil na domačem parketu prisoten le redko, je vseskozi v tem obdobju veljal za enega najbolj priljubljenih slovenskih politikov, zato so ga stranke vabile na svoje kandidatne liste za domače in evropske volitve. Nazadnje je zavrnil ponudbo Pozitivne Slovenije, da stranko vodi na evropske volitve.

Kakšna je verjetnost, da se v Bruselj vrne še tretjič, pa ni povsem jasno. Stranke so z njegovim delom različno zadovoljne.

V NSi njegovo delo ocenjujejo z besedo "korektno", v stranki Mira Cerarja pravijo, da se do njegovega dela niso nikoli opredeljevali in se tudi ne nameravajo, v stranki DeSUS pravijo, da je bil "pri podpiranju slovenskih stališč pasiven", v SLS, ki je v novem mandatu v parlamentu skoraj zagotovo ne bo, sicer menijo, da si je Potočnik v dveh mandatih dela na različnih področjih kot komisar nabral veliko izkušenj, delijo pa mnenje stranke DeSUS, da se je pri svojem delu preveč redko in premalo odločno postavil v bran Slovenije in njenih interesov. Zelo ostri pa so v Združeni levici, kjer pravijo, da delo Evropske komisije ocenjujejo kot nezadostno: "Dosedanji evropski komisar Potočnik pa si zasluži enako oceno kot Evropska komisija."

Kateri resor bo Slovenija vodila v prihodnji komisiji sicer ni znano, saj šef Jean-Claude Juncker najprej želi imena, potem pa bodo delili področja. A če bi že lahko izbirali – kaj so po mnenju strank resorji, ki bi bili Sloveniji pisani na kožo?

V SMC menijo, da bi bil lahko glede na nadaljnji razvoj EU, takšen resor širitve, a je glede na razvoj dogajanj v EU najbrž rezerviran za kakšno močnejšo državo. V SLS pa bi izbrali komisarsko mesto za regionalno politiko ali kmetijstvo in razvoj podeželja.

Kaj je treba delati za okoli 20.000 evrov plače?

Poleg dejstva, da gre za prestižno funkcijo, komisarski stolček prinaša tudi lepo plačo. Ta znaša okoli 20.000 evrov, komisarjem pa pripadajo še različni dodatki.

Komisija sicer deluje po načelu kolektivne odgovornosti, kar pomeni, da odločitve sprejema kolegij komisarjev, ki ima pred Evropskim parlamentom kolektivno odgovornost. Komisarji svoje predloge predstavijo kolegiju, ki odločitve običajno sprejema soglasno, na zahtevo komisarja pa tudi z glasovanjem, kjer je merilo enostavna večina. Komisarji torej praviloma ne odločajo sami, izjemoma jim lahko Komisija podeli pristojnost, da sprejmejo ukrepe na svojem področju.
Zaradi množičnosti in kompleksnosti zadev, s katerimi se ukvarja Komisija, se od vsakega komisarja pričakuje, da je strokovnjak vsaj na enem področju.

Evropski komisarji v zaprisegi obljubijo, da bodo pri svojem delu spoštovali temeljno pogodbo in listine, da bodo pri svojem delu popolnoma neodvisni, da bodo delovali v interesu Evropske unije, ter da pri opravljanju nalog ne bodo ne sprejemali, ne iskali navodil katere koli vlade institucije, organa, urada ali koga drugega. Komisija se praviloma sestaja enkrat tedensko v Bruslju.