VIDEO: Pahorju ni uspelo prepričati SSN

Premierju Borutu Pahorju na današnjem sestanku s predstavniki Stranke slovenskega naroda (SSN) slednjih ni uspelo prepričati, naj zaustavijo referendumske aktivnosti. So pa slednji napovedali, da bodo ''razmislili'', ali bo stranka predčasno prenehala zbirati podpise. Prav zaradi tega Pahor današnji pogovor in njegov izplen vidi kot ''korak naprej'' v pogovorih s SSN.

"Možnost, da se pobuda umakne, obstaja v primeru, da bi se uresničil sklep DZ," je po seji sveta stranke in po srečanju s Pahorjem dejal v.d. predsednika stranke Lovro Škrinjarič.

SSN tako nadaljuje z danes začetim zbiranjem 40.000 podpisov v podporo razpisu referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato, vendar pa obstaja možnost umika pobude, ko bo znano, kako se bo uresničeval sklep DZ, je dejal Škrinjarič.

Pahor, ki se je seji sveta stranke pridružil uro po njenem začetku, je že drugo srečanje s predstavniki SSN v zadnjih dveh dneh ocenil kot pomemben korak naprej. "Obljuba, da bodo vnovič premislili in da dopuščajo možnost, da bodo prekinili z referendumskimi aktivnostmi, dopušča možnost Republiki Sloveniji, da bi v pravem času deponirala ratifikacijske listine pri depozitarju v Washingtonu, s čimer bi Slovenija zelo okrepila verodostojnost v njenih zunanjepolitičnih aktivnostih," je po srečanju dejal Pahor.

Pahor je 12 članom sveta stranke pojasnil, zakaj se mu zdi prekinitev zbiranja podpisov pomembna za slovenske interese. "Člani sveta so te argumente slišali in v prihodnjih dneh se bodo odločali, kako naprej," je po srečanju dejal Pahor.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v četrtek določil rok, do katerega mora Stranka slovenskega naroda zbrati 40.000 podpisov, stranka pa ima za to čas do 26. marca.

Nekdanji predsednik Stranke slovenskega naroda (SSN) Zdenko Vinkov Vincenc, ki je v četrtek odstopil z mesta predsednika, je za 24ur. com danes dejal, da bo zelo težko zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma, če ne že skoraj nemogoče.

Doslej neuspešni pogovori

Premier Borut Pahor je sicer že v četrtek zaman skušal prepričati pobudnike, SSN, naj odstopijo od svoje namere. Na novinarski konferenci po seji vlade je povedal, da je sogovornikom predstavil razloge, zaradi katerih izvedba referenduma ne koristi interesom Slovenije.

Kot je pred tem po srečanju s Pahorjem sporočil Vinkov, se je svet stranke odločil, da pobuda za razpis referenduma ostaja. Vinkov se s tem sicer ni strinjal, zato je odstopil, medtem ko je vodenje stranke prevzel podpredsednik Lovro Škrinjarič. Po besedah Škrinjariča pobude ne bodo umaknili, ker imajo odgovornost do podpisnikov pobude za razpis referenduma ter slovenskih nacionalnih interesov.

Türk: Referendum ni potreben

Predsednik Slovenije Danilo Türk je danes komentiral predlog referenduma za vstop Hrvaške v zveto Nato. Poudaril je, da referendum ni ne potreben ne koristen. To je sicer demokratična pravica, vendar pa je Slovenija že zavarovala svoje interese. Vstop v zvezo Nato po mnenju predsednika ne ogroža slovenskih interesov in ozemeljske celovitosti.

Slovenske državljane in državljanke pa je pozval, naj temeljito premislijo, ali bodo referendumsko pobudo podprli. Referendum ni koristen, ker ni odgovora, kaj bo po referendumu, niti to po njegovem mnenju ni vprašanje, ki bi ga prelagali na volivce, ampak morajo o takih vprašanjih odločati ustrezne institucije.

V zvezi s tem pa je opozoril tudi na "kvaliteto politike" v procesu ratifikacije hrvaškega vstopa v Nato in kritično ocenil  "politiko konsenza" premierja Boruta Pahorja. "Konsenz je sredstvo, ne pa cilj; zaradi pretirane privrženosti konsenzu lahko trpi tudi kvaliteta odločanja," je dejal Türk.

Kritiziral pa je tudi četrtkov nagovor hrvaškega predsednika Stipeta Mesića. Kot je dejal Türk, Mesićevi očitki o neevropskem obnašanju Slovenije niso primerni in jih zavrača. "Državi potrebujeta medsebojno spoštovanje, saj bosta le tako sposobni napredovati v smeri rešitev," je še menil Türk.

Zares za spremembe pri referendumih, a nočejo 'pritiskati'

Predsednik Zaresa in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila, da je referendumsko odločanje v Sloveniji urejeno neprimerno, zato bi bilo potrebno spremeniti ustavo in prilagoditi zakon o referendumu in ljudski iniciativi, da bi se preprečilo "nesmiselne referendume, ki se uporabljajo za politične igre".

Ne glede na to pa je Golobič poudaril, da njihova pobuda ni pritisk na proces sedanjega referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, čeprav o njem menijo, da bo škodoval slovenskim interesom. O spremembah referendumske ureditve želijo namreč sprožiti razpravo, ključno pa je, da jo želijo zaključiti v prvem delu sedanjega zakonodajnega mandata, kar po Golobičevih besedah pomeni nekje v dveh letih.

Pozivi Sloveniji z vrha Nata

Generali sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je danes na novinarski konferenci po srečanju obrabnih ministrov zveze Nato v poljskem Krakovu pozval Slovenijo, naj stori vse, da bi Hrvaška lahko postala članica zavezništva na aprilskem vrhu v Strasbourgu in Kehlu.

Kot je dejal, sicer "ne skriva zaskrbljenosti", vendar pa gre po njegovih besedah po drugi strani za načelo demokracije, ki je izredno pomembno. Poudaril je, da je Slovenija demokratična država. "Sloveniji ne moremo zameriti, ker je demokracija in ker uporablja demokratične mehanizme, kadar državljani odločijo, da jih je treba uporabiti," je dejal.

De Hoop Scheffer je še pozval ljudi v Sloveniji, naj na kakršenkoli način omogočijo, da bo zavezništvo na vrhu v svoje vrste sprejelo tudi Hrvaško. Ob tem je opozoril, naj ne povezujejo stvari in sporov, ki niso neposredno povezani z vprašanjem članstva v Natu.

Pritiski tudi iz ZDA

ZDA od Slovenije pričakujejo, da bo pravočasno zaključila ratifikacijo pristopnih protokolov o vstopu Hrvaške in Albanije v zvezo Nato, je danes za hrvaško tiskovno agencijo Hina izjavil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Rob McInturff.

"Od Slovenije pričakujemo, da pravočasno zaključi postopek ratifikacije, da bi izrekli dobrodošlico obema državama, Hrvaški in Albaniji, na vrhu ob 60. obletnici Nata 3. aprila," je McInturff odgovoril na vprašanje o slovenski pobudi za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, ki je zaključek postopka ratifikacije postavila pod vprašaj.

Na vprašanje o skrajnem roku predaje dokumentov o ratifikaciji State Departmentu kot depozitarju Washingtonske pogodbe je tiskovni predstavnik odgovoril, da v skladu z razlago pravne službe State Departmenta Washingtonska pogodba ne vsebuje "določila, ki zahteva, da se vlado ZDA vnaprej obvesti o ratifikaciji do določenega datuma".

"Hrvaška mora svojo listino o pristopu predati najkasneje do 3. aprila oziroma do prvega dneva vrha," je še dejal McInturff po poročanju Hine.

Srečanje Pahorja in Sanadra v torek

Premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Sanader, se bosta srečala v torek na Mokricah, govorila pa bosta o odprtih vprašanjih v odnosih med državama, so danes sporočili v Zagrebu in Ljubljani.

Na srečanju bosta prisotna tudi zunanja ministra obeh držav, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Srečanje so najprej napovedali v hrvaški vladi, nato pa so ga potrdili tudi v kabinetu predsednika slovenske vlade. V kratkem naj bi tudi uradno sporočili vsebino srečanja. Kot je hrvaška vlada zapisala v sporočilu za javnost, bo srečanje "informativne narave". Srečanje so potrdili tudi v Bruslju. Potrdil ga je evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je dogovor za srečanje premierjev Slovenije in Hrvaške ocenil kot dober znak za reševanje odprtih vprašanj.

Žbogar in Jandroković že v ponedeljek? 

Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Samuel Žbogar in Gordan Jandroković ter evropski komisar za širitev Olli Rehn naj bi se v ponedeljek sestali v Bruslju, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Drugi viri pri EU sicer ob tem opozarjajo, da je glede tega srečanja še nekaj negotovosti. Skorajšnje srečanje z zunanjima ministroma Hrvaške in Slovenije je danes v Bruslju napovedal tudi komisar Rehn, vendar ni navedel točnega datuma sestanka.

Vodja slovenske diplomacije in komisar za širitev se bosta sicer v ponedeljek udeležila zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju, na katerem oziroma ob robu katerega bo po pričakovanjih po današnjih navedbah več diplomatskih virov pri EU govora tudi o Hrvaški.