Proti Sloveniji in še devetim državam je Evropska komisija danes sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neizpolnjevanja evropskega standarda za kakovost zraka glede koncentracije nevarnih grobih delcev v zraku, ki so znani tudi kot PM10, so sporočili iz Bruslja. Gre za delce, ki jih v zrak večinoma spuščajo industrija, promet in ogrevanje v gospodinjstvih. Povzročajo lahko astmo, težave s srcem in ožiljem ter pljučnega raka.

Slovenija, enako kot Ciper, Estonija, Nemčija, Italija, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska in Velika Britanija, še ni dosegla skladnosti z letnimi mejnimi vrednostmi za delce PM10, ki veljajo od 1. januarja 2005, obenem pa ni zaprosila za dodaten čas za izpolnitev tega standarda, pojasnjujejo v Bruslju.
V EU je junija lani namreč začela veljati nova direktiva o kakovosti zraka, ki članicam omogoča, da pod posebnimi pogoji in za določene dele države zaprosijo za omejeno časovno podaljšanje za uskladitev s standardi za količino delcev PM10 v zraku. Doslej je zahteve za časovna podaljšanja za vsa območja priglasilo enajst držav članic in Evropska komisija trenutno presoja, ali zahtevki ustrezajo pogojem za podaljšanje.
Članice so morale zahteve za časovna podaljšanja Bruslju posredovati do konca oktobra lani. Komisija jih je julija lani tudi opozorila, da jih čaka postopek, če prošenj za podaljšanje roka ne bodo poslale v predvidenem času ali če ne bodo izpolnile meril.
Kršitve ne zadevajo Finske in Litve
V Bruslju so danes še pojasnili, da kršitve ali priglasitve ne zadevajo štirih članic. Finska in Litva sta dokazali, da so presežki vrednosti nastali zaradi posipanja cest pozimi, kar direktiva izrecno dopušča, medtem ko Irska in Luksemburg nista poročala o presežkih vrednosti. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Evropske komisije, so bile v Sloveniji v letu 2007 dnevne vrednosti za nevarne delce PM10 presežene na vseh območjih v državi, medtem ko so bile na letni ravni najvišje vrednosti presežene v Ljubljani in v Mariboru ter na alpsko-panonskem območju.
Standarde za PM10 sestavljata dve mejni vrednosti, in sicer koncentracija 50 mikrogramov na kubični meter, izmerjenih v 24 urah, ki ne sme biti presežena več kot 35 dni v koledarskem letu, ter koncentracija 40 mikrogramov na kubični meter, izmerjena v koledarskem letu. Preseganje slednje mejne vrednosti ni dovoljeno.
Slovenija: Zamude so zaradi upravnih postopkov
Slovenija v odgovoru poudarja, da "se z vsemi razpoložljivimi viri trudi pospešiti postopke, ki pa so v cilju izdajanja kakovostnih dovoljenj". To naj bi predvidoma uredili do 1. septembra.
"Glede na trenutno stanje izdanih dovoljenj in kljub dodatnim naporom Slovenija ugotavlja, da bo izdaja vseh potrebnih dovoljenj v predvidenem časovnem roku zelo zahteven projekt, še posebej v luči trenutne finančne in gospodarske krize," še piše v odgovoru. "Komisija v svojem dopisu povzema dejansko stanje in argumente Slovenije, ki glede postopka izdajanja dovoljenj pojasnjuje, da je do zamude pri omenjenem postopku prišlo zaradi kompleksnosti tovrstnih upravnih postopkov."
Izpostavljeno je še pojasnilo, da pomanjkanje dovoljenj pri posameznih obratih ne povzroča nujno znatnega onesnaževanja, saj morajo upravljavci upoštevati obvezne predpise o mejnih vrednostih emisij, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah. Komisija sicer meni, da ta utemeljitev ni zadostna.
Slovenija v odgovoru tudi poudarja, da je omenjeno direktivo v svoj pravni sistem uvedla leta 2004 in da so upravni postopki za izdajo dovoljenj v polnem teku že od leta 2006. V odgovoru na uradni opomin, ki ga je dobila maja, je navedla, da je bilo do 31. julija lani izdanih 58 dovoljenj od skupno 159 zavezancev. Stanje 19. januarja letos pa je 65 izdanih dovoljenj in trenutno še 94 obstoječih zavezancev v postopku.
"Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je pristojna za izdajanje posameznih dovoljenj, se je v vmesnem času kadrovsko okrepila, pospešila pa bo tudi sodelovanje z Inšpektoratom Republike Slovenije za okolje in prostor, ki je intenzivno vključen v postopke izdajanja dovoljenj," še piše v odgovoru.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.