FOTO in VIDEO: Cerar: Na vračanje beguncev ne bomo pristali

Med Slovenijo in Hrvaško se je tudi danes daljšala žičnata ograja, ki med državama povzroča napetosti. Hrvaška je zato poslala diplomatsko noto, češ da je del ograje na njihovem ozemlju, kar v Sloveniji zanikajo. To vprašanje je bilo tudi predmet pogovorov političnega vrha med državama. Skupaj je sicer v Slovenijo prišlo več kot 192.000 beguncev.

Premier Miro Cerar se je na Malti sestal s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem in mu zatrdil, da Slovenija ograjo postavlja izključno na svoji strani meje in s tem nikakor ne želi prejudicirati vprašanja meje, ki se rešuje z arbitražo. Milanović pa namen odločitve Slovenije, da postavi ograjo, vidi drugje, kot le v usmerjanju toka beguncev. Za ograjo se je slovenska vlada po mnenju hrvaškega premierja odločila zaradi notranjepolitičnih razlogov. Ob tem pa meni, da nekaj kilometrov ograje ob mejnih prehodih ne pomeni nič in ne bo rešilo težave.

Vprašanju slovensko-hrvaških odnosov spričo postavljanja ograje se nista mogla izogniti niti predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je po delovnem srečanju pozvala k dialogu med državama in posvarila, da ne smemo dovoliti nobenih incidentov, ki bi pokvarili odnose med državama.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Slovenija se še naprej ograjuje. Begunsko krizo smo tudi danes spremljali V ŽIVO:

Cerar: Na vračanje beguncev ne bomo pristali

21.00: Na vprašanje, ali bi morala biti Slovenija zaskrbljena zaradi možnosti vračanja beguncev v države članice EU, skozi katere so ti vstopili v unijo, o čemer na podlagi t. i. dublinske uredbe razmišljata Nemčija in Avstrija, je premier Miro Cerar na Malti odgovoril, da Slovenija enostavno ne bo pristala na vračanje beguncev. Kot je opozoril v pogovoru za nacionalno televizijo, si ti begunci k nam ne želijo, Slovenija z dvema milijonoma ljudi takega ukrepa ne bi mogla prenesti, poleg tega pa zanj ni pravne in dejanske osnove.

"Popolnoma jasno je, da so vsi, ki so prišli v Slovenijo, prišli preko Hrvaške. In dejstvo, da smo mi opravljali registracijo, je bilo pogojeno z dobrim sodelovanjem z Avstrijo in našim odgovornim ravnanjem kot schengenske članice," je še povedal in spomnil, da je Slovenija v okviru dogovora o prerazporeditvi beguncev med državami članicami EU prevzela določeno kvoto in bo te begunce sprejela, a na prisilno vračanje beguncev ne more pristati.

Potrdil je tudi, da tudi Slovenija razmišlja o zaostritvi azilne zakonodaje. 

19.35: Hrvaški premier Zoran Milanović je ograjo na slovensko-hrvaški meji komentiral tudi po koncu vrha EU v Valletti. Na navedbe slovenske strani, da je niso postavili na hrvaškem ozemlju, se je odzval z besedami, da "to ni pomembno, meter sem ali tja, to se bo rešilo".

Pomembno je po njegovih besedah to, da ograja preprosto ni rešitev. "Slovenija se ne more ograditi," je sklenil ob odhodu z vrha na Malti.

Razmere na območju PU Murska Sobota

19.25: Okrog 9. ure je bilo v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni nastanjenih 1.229 migrantov. Tekom današnjega dne je bilo v nastanitveni center v Gornjo Radgono iz nastanitvenega centra v Lendavi pripeljanih 188 in iz sprejemnega centra Petišovci in Dolga vas še 581 migrantov.

Avstrijski varnostni organi so ob 9. uri na bivšem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v svojo državo sprejeli 700 migrantov, ob 13. uri 800 in ob 16. uri še 498. Danes so skupno sprejeli 1998 migrantov, so sporočili s PU Murska Sobota.

Od hrvaških varnostnih organov so dobili najavo, da jim bodo na Mednarodnem mejnem prehodu Petišovci okrog 20. ure predali okrog 330 migrantov.

V nastanitvenih in sprejemnih centrih na območju PU Murska Sobota trenutno ni migrantov.

Molan: Ozemlje, po katerem teče žica, je že od prej sporno 

19.00: Ozemlje pri Rigoncah, po katerem teče žica, je po besedah brežiškega župana Ivana Molana že od prej sporno, meja ni rešena. Po katastru, ki ga imajo tudi na občini, "pa ima Hrvaška v tem primeru prav", je odgovoril na vprašanje, ali žica teče po slovenskem ali hrvaškem ozemlju.

Občina si nikakor ni želela, da bi prišlo do mednarodnega incidenta, saj imajo že tako dovolj težav z begunsko krizo, je poudaril. "Ljudje ob meji si želimo le normalnega življenja," je dejal. Dodal je, da se po nepotrebnem ponovno ustvarja neka kriza ter se slabšajo medsebojni odnosi, kar lahko vodi v slabšo gospodarsko rast in napetosti med ljudmi. Ob tem izpostavlja, da želijo le mirno živeti in nočejo biti žrtve političnih igric.

Juncker kritičen: S takšnim tempom bomo 160.000 beguncev premestili leta 2101

18.50: Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v Valletti poudaril, da ni zadovoljen s hitrostjo izvajanja načrta za premestitev beguncev med članicami EU. Če bomo nadaljevali s sedanjim tempom, bomo načrt za premestitev 160.000 beguncev izvedli leta 2101, je ponazoril.

Ob tem je poudaril, da nobena članica ne postavlja pod vprašaj smiselnosti tega načrta, zato od njih pričakuje pospešitev izvajanja dogovorov. Doslej so članice premestile le 147 beguncev, od tega 117 iz Italije na Finsko, v Francijo, Španijo in na Švedsko ter 30 iz Grčije v Luksemburg. Je pa zelo zadovoljen, da so Slovaška, Češka in Madžarska sporočile, da bodo Frontexu in azilnemu uradu pomagale s 300 varuhi meje oz. strokovnjaki.

Razmere na PU Novo mesto

18.35: Danes so na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljali že štirje vlaki z migranti (nekaj pred 1. uro vlak z 998 tujci, okoli 4.30 vlak s 1.077 tujci, nekaj po 10. uri vlak s 1.196 tujci in okoli 15.30 vlak s 1.121 tujci).

Policisti se trudijo, da jih v skladu z logistični in nastanitvenimi kapacitetami po opravljenih postopkih evidentiranja kar najhitreje z vlaki in avtobusi pospremijo v nastanitvene centre v notranjost države. Trenutno je v sprejemnih centrih na območju Posavja še okoli 1.100 tujcev, ki bodo po nudeni zdravstveni in humanitarni oskrbi in po opravljenih policijskih postopkih nekaj po 20. uri z vlakom nadaljevali pot proti Šentilju, so sporočili s PU Novo mesto. Po 19. uri v Dobovi pričakujejo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 1.121 migrantov.

18.30: Madžarska vlada je pripravljena zapreti mejo z Romunijo, če bo to v primeru preusmeritve migrantskih tokov potrebno, je povedal vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar. Dodal je, da ima vlada načrt za zavarovanje te meje, ograjo pa bodo po njegovih besedah postavili le v skrajni sili.

Razmere na PU Maribor

18.15: Ob 6. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 2.529 migrantov. Tja so dopoldan prepeljali večino tistih, ki so še čakali na prevoz v sprejemnem centru v Gruškovju. Iz Dobove sta pripeljala dva vlaka. Prvi je prispel ob 10.20, na njem je bilo 593 migrantov. Drugi je prispel ob 16.15, na njem pa jih je bilo 505. Vse so nastanili v nastanitvenem centru Šentilj. Iz Dobovca je tja pripeljalo devet avtobusov. Prvih pet je prispelo ob 10.10 in pripeljalo 205 migrantov, s preostalimi štirimi avtobusi so jih pripeljali še 213. Zadnji štirje avtobusi so ob 17.35 iz Brežic v nastanitveni center Šentilj pripeljali 138 migrantov, so sporočili s PU Maribor.

Avstrijski varnostni organi so na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 3.610 migrantov.

Hrvaški varnostni organi so mariborskim policistom ob 11.50 na mejnem prehodu Gruškovje predali 325 migrantov, ki so jih tja pripeljali s šestimi avtobusi. Vse so registrirali v sprejemnem centru Gruškovje in jih bodo z avtobusi prepeljali v nastanitveni center Šentilj.

Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj 1.075 oseb, v sprejemnem centru Gruškovje 340, sprejemni center Središče ob Dravi pa je prazen.

Hrvaški varnostni organi so jim najavili, da jim bodo na mejnem prehodu Gruškovje okoli 19.20 predali še 346 migrantov, ki jih bodo s šestimi avtobusi pripeljali iz Slavonskega broda. Vse bodo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje.

Ostojić: Trenutno smo zadržani, da bi ograjo umikali sami

16.50: Hrvaški notranji minister Rajko Ostojić je danes izjavil, da so "v tem trenutku zadržani do tega, da žico sami umaknejo", ampak pričakujejo, da bo to naredila Slovenija sama.

"Ne bomo nasedali na provokacije in vsekakor bomo znali zaščititi svoje ozemlje. To lahko hitro rešimo, a menim, da je veliko pomembneje opozoriti na to, da se načrt, ki je bil dogovorjen, ne uresničuje," je še opozoril. Pri tem je imel v mislih dogovor držav na t. i. balkanski begunski poti na vrhu, ki ga je konec oktobra sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je menil, Slovenija s postavljanjem žice na meji med državama ta načrt ogroža in očitno ga izvaja samo še Hrvaška.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva za dialog in izogibanje incidentom

16.40: Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se je v Zagrebu srečala s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. O ograji nista izrecno govorila. Hrvaška predsednica je poudarila, da sta se strinjala, da ne smemo dovoliti, da bi incidenti pokvarili odnose med državama, ter da se je treba odprto pogovarjati. Kot je dodala, je to v prvi vrsti naloga obeh vlad.

Tudi Pahor je izpostavil nujnost dialoga in doseganja dogovora pri soočanju z begunsko krizo. Za ta dialog in dogovor o skupnem reševanju begunske krize, ki je nujen tako s humanitarnega kot varnostnega vidika, si bo prizadeval tudi na vrhu procesa Brdo Brioni 25. novembra v Zagrebu.

V okviru priprav na skorajšnji vrh voditeljev #BBP PRS Pahor na delovnem srečanju s predsednico Grabar Kitarović. pic.twitter.com/eXIHazFba2

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 12, 2015

16.25: S PU Celje so sporočili, da v večernem času pričakujejo nove skupine migrantov. Štiri avtobuse pričakujejo na vstopni točki Dobovec in štiri na vstopni točki Bistrica ob Sotli.

MZZ zavrača navedbe, da je del ograje na hrvaškem ozemlju

16.15: Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je v odzivu na protestno noto Hrvaške zavrnilo navedbe Zagreba, da del bodeče žice poteka po hrvaškem ozemlju. Ob tem so poudarili, da je namen začasnih ukrepov uravnavati migracijske tokove in ne demarkacija meje. "Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško je predmet arbitražnega postopka, zato kakršnokoli prejudiciranje meje ni in ne more biti namen teh začasnih ukrepov. O tem je bilo obveščeno tako arbitražno sodišče kot hrvaška vlada," so poudarili v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, začasne ovire so in bodo postavljene glede na konfiguracijo terena in tako, da se čim bolje zagotovi nadzor nad vstopnimi točkami v državo ter zavaruje zunanjo schengensko mejo. Ob tem so izpostavili, da se Slovenija izogiba incidentom in konfliktom in pozvali Hrvaško, naj ravna enako. "Tako številčne migracije so velik izziv za vse države v regiji, zato je ključno, da prav te pri uravnavanju migracijskih tokov najtesneje sodelujejo," so še sporočili.

16.00: Malteški premier Joseph Muscat je okrcal države, ki gradijo zidove in ograje, češ da je zgodovina že tolikokrat pokazala, da ograje ne morejo biti nič drugega kot kratkoročen ukrep. "Potrebujemo več od arhitekturnih ovir, potrebujemo nova pravila, in to na globalni ravni, ne le evropski," je poudaril.

Katičeva: S Hrvaško se moramo dogovoriti o domnevno sporni postavitvi bodeče žice

15.30: Ministrica za obrambo Andreja Katič se je ob obisku nastanitvenega centra v Gornji Radgoni neposredno prepričala, kako deluje sprejemni in nastanitveni center na Pomurskem sejmu in se zahvalila vsem, ki so zaslužni, da deluje dobro. Izrazila je prepričanje, da jim bo o domnevno sporni postavitvi žičnate ograje na meji s Hrvaško s slednjo uspelo doseči dogovor.

Glede obremenitve vojakov je povedala, da je postavljanje žice za vsakega posameznika "zagotovo drugačna preizkušnja, saj smo do zdaj živeli v Evropi, ki ni imela meja". "Tudi mi to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno ograjo, ne kot ograjo med mejami, in upam, da jo res v najkrajšem možnem času, ko ne bo več potrebna, tudi odstranimo in da zopet živimo tako, kot naj bi živeli," je dejala.

Postavljanje žične ograje po njenih besedah poteka po načrtih na vseh območjih, kjer slovenska policija ocenjuje, da jo je treba postaviti, aktivnosti pa sproti prilagajajo glede na razmere na terenu in tudi informacije, kako migranti in begunci prehajajo mejo.

Šefic: Ovir ne bomo umikali v nobenem primeru

15.00: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na novinarski konferenci v Brežicah povedal, da so splošne razmere v mejah normale. Danes do 12. ure smo v Sloveniji sprejeli nekaj več kot 5.000 migrantov, najavljenih pa je še nekaj prevozov tako z vlaki kot z avtobusi. V Srbiji je na vstop v Hrvaško dopoldne čakalo okoli 9.000 migrantov, tako da lahko v relativno kratkem času - nekje v roku 24 ur - pričakujemo te migrante pri nas. "To je tista okrepitev prihoda beguncev, ki smo jo napovedovali," je povedal.

V Slovenijo je sicer v drugem begunskem valu do danes vstopilo že 190.000 migrantov, od včeraj pa sta še dve osebi zaprosili za mednarodno zaščito pri nas. Pri različnih nalogah je angažiranih 432 pripadnikov Slovenske vojske, še 350 pa jih je v pripravljenosti.

Po Šeficevih besedah aktivnosti v vseh zbirnih in nastanitvenih centrih aktivnosti potekajo normalno, zadeve poskušajo povsod nadgrajevati. Med drugim na Šentilju urejajo šotor UNHCR, ki bo stal med slovenskim namestitvenim centrom in avstrijskim sprejemnim centrom, da bodo lahko ljudje lažje počakali na prehod meje. Zagotovljena jim bo tudi ustrezna oskrba. Hrvaška še naprej najavlja prihode beguncev, tudi sodelovanje z Avstrijo še naprej poteka zelo dobro.

Glede postavljanja tehničnih ovir je tudi Šefic poudaril, da jih postavljajo na slovenskem ozemlju in da niso povezane z morebitnim določanjem državne meje. Danes so začeli z deli v Slovenski vasi proti Gorjancem, nadaljujejo z deli na območju Gibine, začenjajo pa tudi z deli na območju Središča ob Dravi. "Včeraj so bili na območju Rigonc proti Rakovcu postavljeni trije kilometri teh ovir, na Gibini pa okoli 1,5 kilometra," je pojasnil.

Potrdil je, da je Hrvaška, ki trdi, da del tehničnih ovir poteka po njihovem ozemlju, zaradi tega poslala noto Sloveniji, Slovenija pa zdaj pripravlja pojasnilo, za katerega upa, da bo zadovoljilo hrvaško stran. Na vprašanja novinarjev, ki pravijo, da je ograja ponekod res postavljena na hrvaškem ozemlju, je Šefic dejal: "Niti na kraj pameti nam ne bi prišlo, da bi prepreke postavljali na tujem ozemlju. Izognili smo se vsem morebitnim spornim točkam zato, da ohranimo dobre odnose med državama in da se ne povzroča dodatnih skrbi."

Slovenska stran po njegovih besedah meni, da je vse storila korektno. "Ograja zasleduje konfiguracijo terena in ne gre po domnevni ali bodoči mejni črti. Ta trenutek je stvar z našega zornega kota popolnoma jasna, lahko pa, da bo arbitraža kasneje o kakšnem zemljišču odločila drugače in takrat bo Slovenija to upoštevala," je še dodal Šefic, ko so ga enako spraševali tudi nemški in hrvaški novinarji.

Ker ovire prečkajo zemljišča različnih lastnikov, Šefic pojasnjuje, da so jih o postavljanju ovir obvestili. Tistim, ki bo storjena škoda, bodo zagotovili določena nadomestila, poskušajo pa delati tako, da bo škode čim manj, je dodal. Prav tako razmišljajo o ukrepih, da se v ograje ne bi ujele živali.

Milanović: Razlogi so notranjepolitični

14.55: Hrvaški premier Zoran Milanović je v Valletti dejal, da Slovenija postavlja ograjo iz notranjepolitičnih razlogov. Meni pa, da nekaj kilometrov ograje ob mejnih prehodih ne pomeni nič.

Storiti se po njegovih besedah da to, da se obe strani izogneta ustvarjanju napetosti zaradi nepomembnih malenkosti. To se pogosto dogaja zaradi nesporazumov in šumov v komunikaciji, čeprav ni dejansko nič resnega, je dejal.

Avstrija neuradno v ograjo pri Špilju

14.50: Kot kaže, bo Avstrija na obeh straneh mejnega prehoda Špilje vendarle postavila nekaj kilometrov dolgo ograjo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na neimenovane vire iz vladne koalicije na Dunaju. Ograja naj bi bila v severovzhodno smer dolga pet kilometrov in bi potekala do reke Mure, v jugozahodno smer pa tudi nekaj kilometrov.

Postavili naj bi dva tipa ograje. V prvi vrsti bo stala pletena žična ograja, ki naj bi preprečila morebitne poškodbe ljudi na zvitkih bodeče žice. Te bodo napeljali v drugi vrsti, za pleteno ograjo, piše APA. Dele meje, kjer ograje ne bo, naj bi medtem nadzorovali z okrepljenimi patruljami. Vlada teh načrtov še ni potrdila, uradna odločitev naj bi padla v petek.

Cerar: Ograjo postavljamo izključno na naši strani

14.21: Slovenski premier Miro Cerar je po pogovoru s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem v Valletti pojasnil, da mu je ponovno izrazil upanje, da ne bo nikakršnih težav glede slovenskega postavljanja tehničnih ovir oziroma ograje. "Zagotovil sem mu, da smo dobro premislili in da jo postavljamo izključno na naši strani meje." Izpostavil je tudi, da Slovenija s tem nikakor ne želi prejudicirati vprašanja meje, ki se rešuje na arbitražnem sodišču.

Slovenija se je po premierjevih besedah že na začetku odločila, da tehničnih ovir ne bo postavljala na nobenem spornem območju, kjer poteka arbitražna presoja. Predsednik vlade je tako prepričan, da so slovenski policisti postavili ovire le na slovenski strani meje. "Če je prišlo do kakšnega nesporazuma, pa se to rešuje na ravni ministrstev oziroma na operativni ravni med policijskimi enotami," je dodal.

Obenem je Cerar Milanovića pozval, naj Hrvaška še naprej pošilja prebežnike na organizirane točke vstopa, saj je zaznal, da bi lahko hrvaška stran znova preusmerila begunski tok na druge točke. To je nesmiselno in nepotrebno, saj je namen ovir na meji prav preusmerjanje toka tja, kjer je mogoče prebežnike normalno sprejeti, registrirati in zanje poskrbeti.

Ograja tudi v občini Črnomelj

14.06: Županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič je v dopisu članom črnomaljskega občinskega sveta sporočila, da jo je uprava za zaščito in reševanje ter ministrstva za notranje obvestila, da bo postavitev "začasnih tehničnih ovir" v prihodnjih dneh potekala tudi v občini Črnomelj.

Lastnike zemljišč, kjer bo postavljena ograja, bo po navedbah županje o tem obvestila policija, ograjo pa bo ob koordinaciji policije postavljala Slovenska vojska. Po potrebi bodo vpoklicani tudi gasilci in prostovoljci.

Ob tem županja navaja, da je na podlagi zakona o nadzoru državne meje dolžnost lastnikov, da omogočijo prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nadzora državne meje.

Tusk: Reševanje schengena je bitka s časom

13.52: Nedavni dogodki v Nemčiji, na Švedskem in v Sloveniji izjemno jasno pričajo o ogromnem pritisku, s katerim se soočajo članice EU. Reševanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah je bitka s časom, v kateri smo odločeni zmagati, je v Valletti poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Pri tem je najprej nujno zagotoviti učinkovit nadzor na zunanji meji unije, saj brez tega schengen ne bo preživel, je znova opozoril Tusk pred neformalnim vrhom EU, ki se začenja na Malti po koncu migracijskega vrha EU in Afrike.

Predvsem pa je nujno zagotoviti več sodelovanja, kar je tudi razlog za sklic današnjega vrha. Treba je tudi izvajati načrt premestitve beguncev med članicami unije in ustrezno integracijo, je še izpostavil. "Pohiteti moramo, a brez panike," je sklenil.

Premijer Milanović sa slovenskim premijerom @MiroCerar uoči početka #VallettaSummit pic.twitter.com/cE6YeMyl2i

— Vlada R. Hrvatske (@VladaRH) November 12, 2015

V Rigoncah zaenkrat mirno

13.49: Tudi slovenski policisti se z območja ob mejnem prehodu Rigonce umikajo. Kot pravi naš fotograf Miro Majcen, sta ostala dva policijska kombija. 

13.34: Potem ko so zaokrožile informacije, da naj bi hrvaški organi na območju ob mejnem prehodu Rigonce v kratkem začeli odstranjevati žičnato ograjo, ki jo je postavila Slovenija, je tam mirno, a nekoliko napeto. 

Na vmesnem prostoru med obema prehodoma - Harmica in Rigonce - je slovenska policijska enota z okoli 20 policisti, med katerimi je tudi pet tujih policistov iz Litve, tam pa je tudi precejšnje število novinarskih ekip.

Na hrvaški strani policistov ni opaziti, razen tistih, ki delajo na samem mejnem prehodu. Na bližnji njivi ob žičnati ograji pa kmet mirno orje svoje polje.

Slovenska vojska se je z mehanizacijo z območja pri Velikem Obrežu premaknila v Slovensko vas, kjer nadaljuje postavljanje žičnate ograje od Slovenske vasi proti jugu. V sprejemnem centru v Dobovi pa končujejo asfaltiranje in center tako pripravljajo na zimske razmere.

Hrvaška pričakuje, da bo Slovenija čim prej odgovorila na noto

12.47: Medtem je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ocenila, da gre za podobno situacijo, kot jo bila z Madžarsko, ko je ta postavljala ograjo na meji s Hrvaško. "Odzvali smo se na podoben način in Madžarske je premaknila svojo žico," je dejala pred današnjo sejo vlade. Pričakuje, da bo tako kot Madžarska ravnala tudi Slovenija.

Na Hrvaškem pričakujejo, da bo slovenska stran čim prej odgovorila na noto glede na napovedi hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, da bodo ograjo na spornih točkah umaknili hrvaški policisti, če je ne bo Slovenija. Na Hrvaškem je bilo neuradno slišati, da gre za meje katastrskih občin, ki so ob rekah Sotli in Bregačnici, sporni deli ozemlja, na katerih je slovenska žica, pa so v lasti hrvaških državljanov.

Ostra protestna nota: sporni sta dve točki

12.42: Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so danes predali ostro protestno noto odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu zaradi postavitve slovenske bodeče žice ob državni meji, ki po mnenju hrvaške strani na dveh točkah poteka po hrvaškem ozemlju. 

Pomočnica hrvaške zunanje ministrice za evropske zadeve in dvostransko sodelovanje Maja Bakran Marcich je Rakovca obvestila, da sta sporni dve točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje). Pozvali so Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk, a v diplomatski noti niso navedli, da bo to v nasprotnem primeru storila hrvaška stran.

Rakovec je danes ponovil, da je ograja na slovenskem ozemlju in da ne gre za ukrep proti Hrvaški, temveč za ustavljanje nenadzorovanega vstopa beguncev na slovensko ozemlje. Ograja je začasne narave, je ponovil Rakovec.

Hrvaškim diplomatom je še dejal, da se Slovenija zaveda spora o meji in da ograja ne prejudicira meje. Pred izgradnjo ograje so o načrtovanem ukrepu ob meji obvestili arbitražno sodišče kot tudi hrvaško stran. Izrazil je pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška nadaljevali sodelovanje pri izvajanju ukrepov z oktobrskega bruseljskega mini vrha o begunski krizi.

Rakovec je Bakran Marcichevi predal tudi pismo slovenske notranje ministrice Vesne Györkos Žnidar, ki želi zaradi reševanja begunske problematike 17. novembra v Ljubljani organizirati srečanje notranjih ministrov regije.

V pomožno policijo 95 nekdanjih policistov

11.51: Na povabilo policije nekdanjim policistom, naj se priključijo pomožni policiji, se je do zdaj pozitivno odzvalo 95 posameznikov, so pojasnili na Generalni policijski upravi. Z njimi in še preostalimi, ki se bodo morda javili, bo policija podpisala pogodbo, nato pa se bodo lahko priključili pomoči pri obvladovanju begunskega vlada.

PREBERITE ŠE: Srečanje na meji: pogovor med hrvaškim in slovenskim predstavnikom policije

Pretekli teden je namreč DZ sprejel spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero je zvišal starost nekdanjih policistov, ki se lahko pridružijo pomožni policiji. Namen novele je bil, da policija poleg že obstoječih 252 pomožnih policistov dobi dodatne pomožne sile, ki bi lahko pomagale tudi pri obvladovanju begunskega toka.

11.48: Hrvaška je slovenskemu odpravniku poslov predala protestno noto zaradi ograje v Rigoncah.

11.40: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in komandir Policijske postaje Brežice Sandi Hervol ter koordinator sprejemnih centrov na območju Brežic Janez Malenšek bodo ob 15. uri na novinarski konferenci predstavili aktualno dogajanje v zvezi s prihodom beguncev oziroma migrantov.

10.53: Radio Študent je na ustavno sodišče pravočasno vložil pritožbo na zavrnitev referenduma.

10.22: Postavljanje žičnate ograje proti mejnemu prehodu Rakovec poteka mirno, je sporočil naš fotograf Miro Majcen.

10.05: Danes zjutraj je na vstopno točko v Dobovcu prispelo 205 migrantov. Po končanem evidentiranju so jih s petimi avtobusi odpeljali v Šentilj, je sporočila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin.

10.02: Včeraj je bilo ob 17. uri v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 534 migrantov, v sprejemnem centru Gruškovje pa 275, je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Od takrat do danes do 9. ure so v nastanitveni center pripeljali trije vlaki iz Dobove, s katerimi so pripeljali skupno 2.384 oseb. Iz sprejemnega centra Gruškovje so v tem času pripeljali 804 osebe in še tri iz Ljubljane. V sprejemni center Gruškovje so ponoči s Hrvaške z avtobusi pripeljali več kot 800 beguncev. Avstrijski varnostni organi so v istem obdobju na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo že sprejeli 2.359 oseb.

Trenutno je v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 1.366 oseb, v sprejemnem centru Gruškovje pa 354 oseb.

V Šentilju okoli 10. ure pričakujejo prihod novega vlaka iz Dobove, na katerem bo 593 migrantov. Dopoldne pa bo na Gruškovje prispelo 325 beguncev, ki jih bodo s šestimi avtobusi pripeljali iz Slavonskega Broda. Vse bodo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje.

Cerar: Napore je treba usmeriti v izvorne razloge migracijske krize

9.42: "Nobena realna rešitev ne bo mogoča, v kolikor se ne bomo učinkovito lotili revščine, pomanjkanja perspektive, politične nestabilnosti, konfliktov, nespoštovanja človekovih pravic in vladavine prava kot tudi učinkov podnebnih sprememb," je na vrhu EU in Afrike, ki je potekal v Valletti, poudaril slovenski premier Miro Cerar. Cerar je pri tem izpostavil stališče, da je treba nadaljnje napore usmeriti predvsem v izvorne razloge migracijske krize.

Voditelji so opredelili pet prednostnih področij za dosego okrepljenega sodelovanja med celinama, in sicer odpravljanje vzrokov migracij, spodbujanje zakonitih migracij, zagotavljanje mednarodne zaščite beguncem, boj proti tihotapcem prebežnikov ter krepitev sodelovanja pri vračanju nezakonitih migrantov.

9.15: Včeraj so iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo begunce prepeljali trije izredni potniški vlaki, je sporočil tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos. Na vlakih je bilo 1.600 migrantov. Danes pa je en izredni vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo že prepeljal 544 migrantov.

9.13: Na območju Policijske uprave Celje so včeraj evidentirali 988 migrantov, 723 na mejnem prehodu Dobovec in 265 na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli, je sporočila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin. Po končanem evidentiranju so jih z avtobusi odpeljali v Šentilj in Gornjo Radgono.

8.35: Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra do danes do 6. ure je v državo vstopilo 188.050 migrantov, od tega danes 3.430. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri 5.787 migrantov. Slovenijo je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 170.018 migrantov.

Nadaljujejo s postavljanjem ograje

7.55: Na območje Velikega Obreža na slovenskem oz. desnem bregu Sotle, kjer so do mosta na mejnem prehodu Rigonce v sredo postavili približno dva kilometra žičnate ograje, slovenski vojaki nadaljujejo z njenim postavljanjem. 

Slovenska vojska je po informacijah STA ob približno 7.15 žičnato ograjo ob Sotli začela postavljati tudi v smeri proti toku Sotle oz. proti bližnjemu mejnemu prehodu za obmejni promet Rakovec, kjer je poleg mosta v Rigoncah drugi možen prehod preko Sotle.

Hkrati s postavljanjem ograje proti severu pa slovenski vojaki na terenu dopolnjujejo tudi v sredo postavljeni del ograje od Velikega Obreža proti mejnemu prehodu Rigonce.

7.26: Razmere v Rigoncah so bile ponoči mirne, je sporočila novinarka 24UR Tanja Volmut. Mirno je tudi danes zjutraj, hrvaški policisti so se umaknili, okoli 10 pripadnikov slovenske policije pa je ostalo na meji. 

Tako so vojaki včeraj postavili ograjo na območju Velikega Obreža:

V Gornji Radgoni 1.229 beguncev

7.22: Ob 22. uri je na mejni prehod Petišovci prišlo 454 migrantov, ki so jih nato evidentirali v sprejemnih centrih v Gornji Radgoni, v Petišovcih ter Dolgi vasi in nastanili v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš.

Danes ob 1.30 uri so s Hrvaške na mejni prehod Petišovci prispeli 504 migranti. Nastanili so jih v Gornji Radgoni in Lendavi.

Ob 3. uri so iz Celja pripeljali in nastanili v nastanitveni center v Gornji Radgoni 248 migrantov, ob 6. uri pa še 211 migrantov.

Ob 6.15 uri so hrvaški varnostni slovenskim na mejnem prehodu Petišovce predali 615 migrantov, ki jih bodo evidentirali v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi.

V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno 1.229, v Lendavi pa 188 beguncev.

6.44: Slovenska vojska bo predvidoma danes nadaljevala postavljanje ograje. Ministrica za obrambo Andreja Katič pa bo danes med drugim obiskala Gornjo Radgono, kjer se bo sestala z županom Stanislavom Rojkom. Ogledala si bo tudi tamkajšnji nastanitveni center.

Pahor se bo srečal s hrvaško kolegico

6.42: Potem ko je Slovenija v sredo začela postavljati žičnato ograjo na meji s Hrvaško, s katero želi usmeriti tok beguncev, to pa je sprožilo nove napetosti v odnosih s Hrvaško, bo danes na obisku v Zagrebu predsednik Borut Pahor. Sestal se bo s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.

Kot so napovedali v predsednikovem uradu, bo delovno srečanje namenjeno pripravam na skorajšnji vrh voditeljev procesa Brdo Brioni, a po pričakovanjih bosta Pahor in Grabar-Kitarovićeva govorila tudi o dogajanju na meji.

V Rigoncah je bilo včeraj napeto. Hrvaška trdi, da je del ograje, ki jo Slovenija tam postavlja za omejitev prihoda migrantov, na njenem ozemlju in zahteva, da jo Slovenija do danes dopoldne odstrani, v nasprotnem primeru pa jo bo odstranila sama.

Slovenska stran zagotavlja, da tehnične ovire postavljajo na slovenskem ozemlju in nikakor ne prejudicirajo meje. Poudarili so še, da so o vsem seznanili hrvaško vlado.

Ograja na mejnem prehodu Gibina, ki so jo postavili včeraj:

V Dobovo ponoči s Hrvaške prispelo nekaj več kot 2.000 beguncev

6.39: Nekaj pred 1. uro ponoči je na mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljal vlak z 998 begunci, je sporočila tiskovna predstavnica PU Novo mesto Alenka Drenik. Policisti so v skladu z logističnimi in nastanitvenimi zmogljivostmi to skupino in vse tujce, ki so v Dobovo prispeli včeraj, z vlaki in avtobusi že prepeljali v nastanitveni center Šentilj in proti Jesenicam (Podrožca).

Ob 5. uri je bilo v sprejemnih centrih na območju Posavja še 1.077 tujcev, ki so prispeli z vlakom iz Hrvaške ob 4.20. Po zdravstveni in humanitarni oskrbi bodo policisti s tujci opravili identifikacijske postopke in jih z vlaki in avtobusi pospremili v notranjost države.

Do tega trenutka hrvaški varnostni organi slovenskih še niso obvestili o prihodu naslednjega vlaka, je še sporočila Drenikova. 

Tweets about begunci