Pri prijavni točki Spletno oko že od leta 2007 sprejemajo prijave posnetkov spolnih zlorab otrok in domnevno nezakonitega sovražnega govora. V tokratnem letnem poročilu so predstavili statistiko prijav za leto 2015 in izpostavili najpomembnejše trende.
565 prijav, 61 jih je romalo na policijo, ena kazenska ovadba
Kot so zapisali v poročilu, so v letu 2015 na prijavni točki prejeli 565 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, zaradi ocenjene nezakonitosti pa so jih policiji posredovali 61. Večinoma so se domnevno nezakonite vsebine nahajale na tujih strežnikih (49 primerov), zato so takšne prijave posredovali tudi prijavnim točkam v tujini. Na podlagi ene izmed prijav na slovenskih strežnikih (teh primerov je bilo 12) je slovenska policija podala eno kazensko ovadbo.
Podatki o gostovanju posnetkov spolnih zlorab otrok, prijavljenih prek Spletnega očesa v letu 2015, razkrivajo, da je velika večina posnetkov gostovala na strežnikih v ZDA, sledi Nizozemska, nato Slovenija.
Od leta 2007 do danes so največ prijav zabeležili leta 2012, in sicer 1127. Po tem letu je število močno upadlo, saj so leta 2013 zabeležili 478 prijav. Žal pa število prijav zadnja leta spet narašča, se pa nekoliko zmanjšuje število prijav, ki so jih posredovali policiji.
Starost žrtev se niža
Pri analizi prijav, ki so jih posredovali policiji, v primerjavi z letom 2014 izstopa nižja starost žrtev - v več kot polovici primerov so bili to otroci stari deset let ali manj. Nekoliko je upadel delež posnetkov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok hujše vrste, povišal pa se je delež posnetkov, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih.
Lansko leto je prevladoval sovražni govor, ki je uperjen proti prebežnikom
V letu 2015 so pri prijavni točki prejeli 1153 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora. V 51 primerih (torej 4 odstotkih vseh prejetih prijav) so ocenili, da prijave vsebujejo elemente nezakonitosti, zato so jih v nadaljnjo obravnavo posredovali policiji.
Pri domnevno nezakonitih primerih je šlo najpogosteje za sovražni govor, usmerjen proti prebežnikom (55 odstotkov), po številu pa so jim sledili primeri sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti (24 odstotkov), narodnosti (12 odstotkov) in spolne usmerjenosti (šest odstotkov). Preostali primeri so predstavljali sovražni govor, ki je bil usmerjen proti Romom (dva odstotka) ter sovražni govor na podlagi politične pripadnosti (prav tako dva odstotka).
V poročilu ugotavljajo, da se je kar 57 odstotkov primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora lani nahajalo na družbenih omrežjih. Za primerjavo, leta 2014 je bil ta odstotek precej nižji – zgolj 14 odstotkov.
Glavna naloga je zmanjšanje obsega nezakonitih vsebin na internetu
Projekt Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve: točko osveščanja o varni rabi interneta (Safe.si, www.safe.si), prijavno točko, ki omogoča prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu (Spletno oko, www.spletno-oko.si) in telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v težavah na internetu (Tom Telefon, 116111).
Kako poteka postopek?
Po prijavi pregledovalec prijavne točke Spletno oko vsako prijavo posnetkov s spolnimi zlorabami otrok pregleda in v primeru ocenjene nezakonitosti določi lokacijo strežnika s sporno vsebino. Domnevno nezakonito prijavo nato posreduje policiji, ki začne postopek preiskave. Nadaljnja obravnava prijave je odvisna od tega, ali je bila vsebina locirana na slovenskem ali tujem strežniku.
Če je bila prijava locirana na slovenskem strežniku in je policija potrdila znake kaznivega dejanja v prijavljeni vsebini, se začneta postopek preiskave in postopek odstranitve sporne vsebine iz strežnika. Poskušajo doseči čim hitrejšo odstranitev kaznive vsebine s spleta, da se onemogoči ponavljajoča viktimizacija žrtve.
Če se sporna vsebina nahaja na tujem strežniku, policija prijavo posreduje Interpolu, Spletno oko pa prijavni točki – članici organizacije INHOPE v državi, kjer gostuje strežnik z domnevno nezakonito vsebino.
