Poslanci za sistemizacijo plač v javnem sektorju

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je še pred obravnavo v DZ razpravljal o predlogu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Med predlaganimi dopolnili je v novelo uvrstil t.i. kompromisni dopolnili, ki predstavljata uzakonitev dogovora med vlado in sindikati.

Kot je znano, je državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep na jutranjem delu seje odbora povedal, da je skušala vlada o noveli, še preden jo je poslala v državni zbor, doseči soglasje, vendar ji to ni uspelo. Še pred sejo odbora naj bi vendarle našli rešitev, za katero kaže, da bi jo sindikati lahko podprli, zato je predlagal, da odbor sejo prekine in jo nadaljuje potem, ko bi se do nje dokončno opredelili tudi sindikati.

Predsedujoči odboru Drago Koren (NSi) je ob siceršnjem nasprotovanju opozicije sejo prekinil, odbor pa jo je nadaljeval zvečer. Na seji so poslanci na mize dobili tudi dve novi dopolnili, v katere je bil vključen tudi kompromisni dogovor s sindikati. Kot je povedala namestnica vodje pogajalske skupine sindikatov Tatjana Labernik, je dopolnili podprlo 20 sindikatov javnega sektorja oziroma vsi tisti (razen SVIZ), s katerimi so zaradi dopustov še uspeli vstopiti v stik. Kot je povedala, bi prvotno predlagano besedilo novele poseglo v že pridobljene pravice, saj javni uslužbenci v nov plačni sistem ne bi mogli prenesti toliko plačnih razredov, kot so napredovali. Novela je namreč določala, da jih lahko uslužbenec prenese največ pet oziroma sedem, ko gre
za zdravnike, nov predlog, ki ga prinašata dopolnili, pa je po njenih besedah pravičnejši. "Prinaša namreč enako rešitev za vse, saj določa, da nihče ne more napredovati več kot 10 plačnih razredov od osnovnega plačnega razreda," je povedala in dodala, da bo novela "malenkost vseeno posegla v že pridobljene pravice".

V razpravi o dopolnilih so bili sicer do obeh kompromisnih dopolnil kritični poslanci opozicije. Po besedah Darje Lavtižar Bebler (SD) dopolnili odpravljata vse pomembnejše rešitve novele, zato se je vprašala, čemu je potem sploh še potrebna. Vili Rezman (DeSUS) pa je ocenil, da je do obeh dopolnil prišlo na podlagi "koncesij in popustov".

Roman Rep je v imenu predlagatelja, to je vlade, te očitke zavrnil. Povedal je, da je novela pomembna predvsem zato, da se zagotovi spoštovanje temeljnega načela, ki ga uvaja zakon — to je transparentnost in odprava plačnih nesorazmerij —, kar konkretno pri omenjeni noveli pomeni, da ni možno neomejeno število napredovanj, ki bi lahko povzročila nova nesorazmerja.