Poslanci v odhodu ne bodo glasovali o interventnem zakonu

Kolegij predsednika državnega zbora Ljuba Germiča ni potrdil vladnega predloga, da se predlog interventnega zakona za leto 2012 obravnava po nujnem postopku, kar pomeni, da poslanci interventnega zakona ne bodo mogli obravnavati na zadnji redni seji v sedanji sestavi in ga torej v tem mandatu ne bo.

Kolegij je namreč določil dnevni red zadnje redne seje v tem mandatu, ki se bo začela 17. oktobra, zaključila pa se bo v četrtek, 20. oktobra. Že naslednji dan pa bo predsednik republike Danilo Türk razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je želela na sejo uvrstiti še nekaj predlogov zakonskih besedil, ki jih je sprejela na četrtkovi seji, in predlagala, da jih poslanci sprejmejo po nujnem postopku. Med njimi je bil predlog interventnega zakona za leto 2012, s katerim bi tudi v prihodnjem letu ostale zamrznjene plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji posameznikom ter gospodinjstvom.

Bo morala nova vlada sprejeti še bolj boleče ukrepe?

Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je predstavnike poslanskih skupin na seji kolegija pozvala, naj podprejo nujni postopek, saj je glede na trenutno stanje javnih financ takšna intervencija nujno potrebna že v tem trenutku. Ukrepi, ki jih bo morala sprejeti prihodnja vlada, pa bodo mnogo bolj boleči, je dodala.

A predstavnikov poslanskih skupin ni prepričala, saj za nujni postopek ni glasoval nihče od navzočih. Enaka usoda je doletela novelo zakona o javnih financah, s katero je vlada želela določiti zgornjo mejo zadolževanja države. Prav tako člani kolegija niso potrdili nujnega postopka za novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, novelo energetskega zakona ter novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.

Po pojasnilih ministra za delo, ki opravlja tekoče posle, Ivana Svetlika bodo konec leta nehali veljati interventni ukrepi in skladno z zakonodajo se bodo v letu 2012 opravile vse uskladitve. Finančni minister Franc Križanič je včeraj po seji vlade v odhodu že napovedal, da se bodo zaradi nesprejetja interventnega zakona pokojnine dvignile za 102 milijona evrov, plače javnih uslužbencev za 120 milijonov evrov in transferji posameznikom za 75 milijonov evrov, kar je skupaj 297 milijonov evrov.

Med drugim se bodo sodnikom 1. januarja 2012 plače uskladile z odločbama Ustavnega sodišča, kar pomeni, da bodo uvrščeni v iste plačne razrede kot funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Ni pa še znano, ali se bodo plače sodnikov uskladile za nazaj, torej od 1. decembra lani.

Minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar, je pojasnil, da je to odvisno od predsednikov sodišč, ki bodo izdajali odločbe o uskladitvi plač. Po Svetlikovih besedah pa je vprašanje, kako hitro se bo sestala nova vlada in kaj bo naredila. "Moja bojazen, na katero smo opozarjali tudi socialne partnerje, je, da bo zaradi odločitve, da se interventni zakon ne obravnava, treba v prihodnjem letu poseči še po ostrejših ukrepih," je dejal.

In o čem bodo odločali?

Poslance sicer na oktobrski seji med drugim čaka odločanje o spremembah kazenske zakonodaje, med njimi novela kazenskega zakonika. Na seji matičnega odbora so poslanci sprejeli dopolnilo, po katerem nalaganje datotek s spleta ne bi bilo kaznivo, če bi šlo za osebno uporabo, kar je sprva predvidevalo besedilo.

Prav tako bo na dnevnem redu zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki predvideva kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem. Poslanci bodo obravnavali tudi poročilo varuhinje človekovih pravic, v katerem varuhinja Zdenka Čebašek Travnik opozarja predvsem na pomanjkljiv nadzor in zakonodajo. Po vetu državnega sveta bo moral državni zbor tudi vnovič odločiti o noveli zakona o zdravilstvu.

Na seji pa ne bo tudi nekaterih zakonskih predlogov, ki so "obtičali" na matičnih delovnih telesih. Med njimi sta novela zakona o verski svobodi ter zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena. Zakonski predlogi sicer ob koncu mandata "ugasnejo", v naslednjem sklicu pa jih lahko "posvoji" nova vlada ali poslanci.