Slovenija

Za ustavitev deportacije sirskega begunca tudi premier Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez

Ljubljana, 13. 11. 2017 18.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Poslanci vseh treh koalicijskih strank in Levice, premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez pozivajo ministrstvo za notranje zadeve, naj ustavi postopek deportacije sirskega begunca Ahmada Šameja. Po njihovem je Šamej eden najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. "Namesto, da bi ga postavili za zgled, ga pošiljamo stran", poudarjajo.

Poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS), Miha Kordiš (Levica) in Jasna Murgel (SMC) so pozvali ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), naj v okviru svojih pristojnosti ustavi za torek načrtovan postopek deportacije sirskega begunca Ahmada Šameja.

Škoberne je priznal, da je sklicana izjava za medije eden zadnjih pozivov k razumu in humanosti. Vsi poslanci so se strinjali, da je Šamej eden najboljših primerov integracije v slovensko družbo. Ob tem so navedli njegove uspehe, med drugim se je v malo manj kot dveh letih v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno.

"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran. Če mi želimo pravično državo, se to ne sme dogajati," je v izjavi za medije dejal Škoberne.

"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran," je za Ahamada Šameja dejal Jan Škoberne.
"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran," je za Ahamada Šameja dejal Jan Škoberne. FOTO: Kanal A

Pozivu, da naj pristojni organi ponovno preučijo njegov primer, so se po besedah Murglove pridružili tudi poslanci SMC. "Ob tem želim izpostaviti, da je ravno ta primer in podobni priložnost, da razmislimo o naši integracijski politiki," je dejala poslanka SMC in dodala, da je treba narediti več na integraciji.

Vilfan: Možna rešitev podelitev državljanstva po dopolnjenem zakonu

Poslanci so še pojasnili, da se mora Šamej v torek ob 5.45 zglasiti pred azilnim domom v Ljubljani, kjer ga bodo nato predali hrvaškim oblastem. Če MNZ ne bo preklical deportacije, nameravajo omenjeni poslanci v torek pospremiti Šameja do azilnega doma.

Vilfan je navedel eno od možnih rešitev. Po njegovem je ena od možnosti, da bi Šameju podelili državljanstvo po dopolnjenemu zakonu o državljanstvu. Dopolnitev zakona omogoča, da se državljanstvo odobri tudi osebam, ki s svojim delom koristijo državi, ne da bi prej v Sloveniji živeli najmanj leto dni ali imeli urejen status tujca. Sicer je dodal, da odločitev ni v njegovi pristojnosti, niti da ne trdi, da je Šamej primeren, vendar je izrazil upanje v takšno rešitev.

Kordiš je medtem bil predvsem kritičen do vlade, čeprav je izrazil zadovoljstvo, da so proti deportaciji tudi koalicijske stranke. "Pametna politika skupnost gradi, ne pa razbija, siromaši in preganja," je dejal. Ob tem je pripomnil, da je Šamej postal del skupnosti in da ga želi oblast "hitro in potiho" deportirati.

Sirski begunec Ahmad Šamej se mora v torek zjutraj zglasiti pred azilnim domom v Ljubljani.
Sirski begunec Ahmad Šamej se mora v torek zjutraj zglasiti pred azilnim domom v Ljubljani. FOTO: Kanal A

Škoberne je na novinarsko vprašanje, ali je možna ustavitev deportacije, dejal, da je Slovenija suverena država in da ima možnost, da se tako odloči, Hrvaški pa "lahko pošlje zahvalno pismo, ker je bila pripravljena sodelovati".

Sodišče EU je poleti sicer odločilo, da je Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Slovenija tako lahko preda Šameja hrvaškim oblastem, ni pa to nujno, je pojasnil Vilfan.

Organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) Slovenija je bila kritična do načrtovane deportacije. "V Sloveniji nudimo mednarodno zaščito majhnemu številu begunk in beguncev in nikakor ne prevzemamo svojega pravičnega deleža skrbi za svetovne begunce. Politika, ki se ob tem dejstvu skuša znebiti enega človeka, ki je pobegnil pred vojno, pri nas zaprosil za zaščito, se naučil jezika ter se vključil v tukajšnjo skupnost, je politika, ki ne vidi človeka," so sporočili.

Šamej se je med drugim v malo manj kot dveh letih v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno.

Za torek je v Ljubljani sklicana tudi novinarska konferenca nevladnikov, na kateri bodo predvidoma predstavili Šameja in poziv notranjemu ministrstvu, naj prevzame odločanje o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ki ga je doslej po navedba AI Slovenija podpisalo več kot 500 Slovencev.

Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik Borut Pahor v zvezi s Šamejem dobil dve prošnji državljanov, da bi pomagal pri ustavitvi deportacije. V obeh primerih, prvič v začetku avgusta in drugič v začetku novembra letos, je urad predsednika pismi naslovil na direktorat za upravne zadeve, migracije in naturalizacijo ministrstva za notranje zadeve.

"Zavedajoč se posebne občutljivosti tovrstnih primerov, smo pristojne pozvali, da vsebino pisem še posebej skrbno preučijo ter opisano stanje v največji možni meri upoštevajo v postopku podelitve mednarodne zaščite. Odgovor pristojnega ministrstva do danes nismo prejeli," so še sporočili iz urada.

Šamej je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška.
Šamej je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. FOTO: AP

K začasni ustavitvi deportacije sirskega begunca pozval tudi premier Miro Cerar

Premier Miro Cerar je povedal, da je zaprosil notranje ministrstvo, naj odloži deportacijo Šameja, dokler ne bodo preučili vseh pravnih in političnih možnosti, ali je mogoče uporabiti diskrecijsko pravico in ga ne vrniti na Hrvaško.

Kot je povedal na novinarski konferenci po pogovoru z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom, je v zvezi s primerom sirskega begunca že pred dnevi od notranjega ministrstva zahteval dodatno poročilo in predvsem mnenje, ali ima ministrstvo oziroma vlada diskrecijsko pravico oziroma pravico do prostega preudarka tudi glede te deportacije.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

"Gre torej za vprašanje, ali lahko ministrstvo, ob tem ko so izpolnjeni pogoji, da se ga deportira v sosednjo varno državo, odloči tudi drugače, ali pa denimo vlada," je dejal Cerar. Dodal je, da je od ministrstva dobil ustrezna zagotovila, da se bo njegov poziv k prekinitvi deporatcije upošteval, dokler se dilema ne razčisti. Za to naj bi bilo po Cerarjevih pričakovanjih potrebnih "nekaj dni".

"Dobil sem zagotovila, da bo moj poziv upoštevan, da se nič ne zgodi, dokler se ne razčistijo pravni in politični vidiki (...) kajti želeli bi posamezniku, ki se je tukaj vključil v našo družbo, omogočiti, da tu tudi ostane, moramo pa seveda tudi spoštovati pravni red," je dejal.

"Če je možno, da se ta diskrecija uporabi, se bom zavzel za to, da (...) vsi pristojni organi to diskrecijo uporabijo. Ne morem jim dati direktnega navodila, pričakujem pa, da bodo seveda potem upoštevali družbene razmere, tudi zahteve ljudi in podobno," je še dodal premier.

"K temu vprašanju moramo pristopiti trezno. Na eni strani si vsi verjetno želimo imeti take pozitivne prakse integracije in pomagati takšnim ljudem. Po drugi strani pa moramo seveda spoštovati tudi pravni red, za katerega smo se sami še posebej zavzemali v času migrantske krize, ki je pač takšen, da preprečuje iregularne, ilegalne in podobne migracije," je še pojasnil dilemo glede primera sirskega begunca.

Brglez: Država ima v določenih primerih možnost narediti izjemo

Pozivu k zaustavitvi deportacije se je pridružil tudi predsednik DZ Milan Brglez (SMC). "Zavedam se, da je Sodišče EU potrdilo pristojnost Hrvaške nad njegovim primerom, sočasno pa se zavedam, da je sodišče pustilo možnost odločanja nacionalnim oblastem, ko je poudarilo pomen solidarnosti in odgovornosti pri vračanju beguncev v državo vstopa," je sporočil Brglez.

Sam meni, da ima Slovenija v skladu z določili tako ustave kot Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi dublinske uredbe možnost, "da v določenih primerih naredi izjemo". Zato je pozval pristojne na MNZ, da to pravico do izjeme naredijo v primeru Šamej.

Milan Brglez poudarja, da lahko država v določenih primerih naredi izjemo.
Milan Brglez poudarja, da lahko država v določenih primerih naredi izjemo. FOTO: POP TV

Za MNZ je zadeva končana

MNZ je sporočil, da so 30. oktobra sprejeli sklep ustavnega sodišča, s katerim je bila v postopku za preizkus ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča kot izredno pravno sredstvo v zadevi Ahmeda Šameja, ta zavržena. Za MNZ je tako zadeva končana in ni več zadržkov, da bi Šameja po dublinski uredbi predali hrvaškim oblastem.

Šamej je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamejevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1