Poslanci za ukinitev obveznega računovodstva za kmete in korak bližje k davčnim blagajnam

DZ je danes s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o dohodnini, ki predstavlja kompromis s predlogom KGZS in med drugim predvideva ukinitev obveznega vodenja računovodstva za kmetije. Poslanci so prepričani, da je treba kmete finančno in administrativno razbremeniti, v tej smeri pa gre po njihovi oceni tudi ta novela.

Novela predvideva, da bodo s 1. januarjem 2016 ukinili obvezni prehod v sistem vodenja računovodstva za tiste kmetije, katerih povprečni skupni dohodek v dveh zaporednih letih vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne in kmetijske dejavnosti preseže 7500 evrov. Kmetje se bodo lahko tako prostovoljno odločili, kateri od načinov ugotavljanja davčne osnove je s stališča stroškovne in administrativne obremenitve zanje najugodnejši.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da so zaradi preprečitve morebitnih zlorab dodali pogoj, v skladu s katerim se lahko za vodenje knjigovodstva odloči le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za DDV in knjige vodi v vsakem primeru. Ocenila je tudi, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na obseg pobranih dajatev od kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Novela predvideva tudi, da bodo pri neposrednih plačilih iz obdavčitve izvzeli t. i. zeleno komponento oz. dodatno podporo za nadomestilo stroškov zagotavljanja okoljskih javnih dobrin, za katere trg ne zagotavlja plačila.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je v razpravi pred glasovanjem pojasnil, da se dnevno ukvarjajo s problemi ljudi, ki živijo na podeželju, zato si prizadevajo za odpravo omejitev, ki so jih deležni. Veseli ga, da je ukinitev obveznega računovodstva našla mesto v vladni noveli. "Gre za pomemben prispevek k nadaljevanju razvoja kmetijstva in podeželja," je dejal.

Omenjene rešitve so v razpravi podprli tudi poslanci. Franc Laj (SMC) je menil, da je treba poslovno okolje za kmete maksimalno poenostaviti in poceniti, da bi lahko več časa posvečali svoji dejavnosti. "Menimo, da bodo kmetje zaradi tega lažje poslovali in da bodo konkurenčnejši, ne le na slovenskem, ampak tudi evropskem trgu," pa je dejal Andrej Šircelj iz SDS.

Novela na podlagi opozorila Evropske komisije o neskladnosti z evropsko zakonodajo novosti vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, in sicer se v čas prijavljenega stalnega prebivališča pri državljanu katere od ostalih članic EU šteje tudi čas prijavljenega začasnega prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.

Pri olajšavah pa se bo rezidentom držav članic EU, ki najmanj 90 odstotka aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji, omogočilo uveljavljati tudi posebno osebno olajšavo za dohodke od študentskega dela.

DZ opravil še en korak k uvedbi davčnih blagajn

DZ je opravil še en korak na poti k predvidenim davčnim blagajnam, ki bi se jih uvedlo z 2. januarjem 2016. V drugem branju predloga zakona o davčnem potrjevanju računov je zavrnil dopolnila opozicije, med drugim o izvzemu plačil s karticami iz sistema davčnih blagajn, podprl pa nekaj koalicijskih dopolnil. DZ bo o podpori zakonu glasoval v sredo.

DZ je splošno razpravo o davčnim blagajnah opravil maja, tako so imeli poslanci danes v drugem branju na mizi predlog zakona, kot ga je dopolnil odbor DZ za finance in vložena dopolnila. Večino so jih pripravili v poslanski skupini SDS, kjer se zavzemajo, da bi se plačila s karticami izvzelo iz sistema davčnih blagajn, da bi vlada vsem zavezancem brezplačno zagotovila elektronsko napravo za izdajo računov in brezplačno vzdrževanje opreme, znižali bi tudi kazni za pravne osebe.

Kot je pojasnila Vraničarjeva, je predlog zakona od prve obravnave v DZ v maju doživel nekaj sprememb. Tako potrjevanje računov ne bo obvezno za dobavitelje v dejavnostih z dobavami vode, elektrike, plina, pare, komunalnih storitev ali telekomunikacijskih storitev - gre za kontinuirano opravljanje dobave blaga in storitev naročniku.

Omogočeno je normalno poslovanje ponudnikom elektronskih storitev, t.i. startupom, kot tudi izvajanje plačil preko sistema paypal in podobnimi sistemi, spremenjena je določba glede obveznosti kupca, da vzame račun in z njo povezana sankcija - matični odbor je kazen omejil na 40 evrov.

V dveletnem prehodnem obdobju, v katerem se lahko zavezanec sam odloči, ali bo uporabljal elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, ki jo bo naknadno potrdil pri finančni upravi, po njenih besedah ne bo nujno potrebno dokazovanje nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave na določenem območju s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Sistem davčnih blagajn bo poskusno stekel 1. decembra.
Medtem ko so v poslanski skupini SMC prepričani, da bodo davčne blagajne prispevale k zmanjšanju sive ekonomije, pa v poslanskih skupinah SDS in NSi, kjer uvedbi davčnih blagajn nasprotujejo, ne delijo mnenja, da se bo obseg sive ekonomije zmanjšal.