Referendum še v igri, SSN neenotna

Državni zbor je na izredni seji danes sprejel sklep o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije, vključno z danes izpogajanim amandmajem, ki so ga podprle vse poslanske skupine razen SNS. Za je od 71 prisotnih glasovalo 65 poslancev, proti pa so bili štirje. DZ je tako sprejel sklep, s katerim naj bi zaščitili slovenske interese ob vstopanju Hrvaške v Nato in s katerim bi preprečili referendum o tem vprašanju. 

Poslanci pa niso sprejeli pobude poslanske skupine SNS za sklic referenduma, proti je glasovalo 59 poslancev in poslank, za pa štirje. Pobudo je danes zavrnil tudi Odbor za zunanjo politiko. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so pobudo za razpis referenduma vložili zato, ker so prepričani, da Hrvaška s svojimi dokumenti, ki jih je predložila v pristopnih pogajanjih z Natom, prejudicira mejo s Slovenijo. Slovenska politika je po njegovem mnenju naredila kapitalno napako, ko je na lanskem vrhu zveze Nato v Bukarešti podprla vstop Hrvaške. Po besedah Jelinčiča bi morala reči ne, dokler državi ne rešita spora glede meje.

Kaj vključuje sklep?

V sklepu je opredeljeno, da meja na kopnem in na morju med Slovenijo in Hrvaško še ni dokončno in sporazumno ugotovljena oziroma določena, da pa sta se vladi obeh držav k spoštovanju stanja na meji na dan 25. 6. 1991 zavezali tudi s skupno brionsko izjavo leta 2005.

"Hrvaška je kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, storila številna enostranska dejanja in sprejela pravne akte, s katerimi spreminja ozemeljski status quo na dan osamosvojitve ter s tem poskuša prejudicirati rešitev mejnega vprašanja," piše v sklepu.

"Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi Slovenija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991, ko so slovenski organi med drugim izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom," še piše v danes sprejetem sklepu.

SSN vztraja

Zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN), eden izmed dveh pobudnikov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, je sicer že napovedala, da bo zbiranje zahtevanih 40.000 podpisov nadaljevala ne glede na sprejetje tega sklepa. A Miha Majc, ki je sodeloval v usklajevanju dogovora s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Ivom Vajglom, je v izjavi za javnost izrazil nestrinjanje z odločitvijo stranke. Majc je z doseženim zadovoljen in meni, da so izpolnjeni pogoji za umik referendumske pobude. "Z obžalovanjem sprejemam naknadno spremenjeno stališče predsednika SSN, o katerem me ni obvestil ... Predsedniku SSN predvsem zamerim, ker je to naredil brez moje vednosti, me kot bližnjega strankarskega kolega zavajal in bil do mene skrajno nepošten ter je naknadno preklical že dano pooblastilo takoj, ko je bilo usklajevanaje že končano in so sodelujoči pričakovali moj podpis na dogovoru," je zapisal Majc. Zaradi naštetega je Majc ponudil odstop z mesta predsednika ljubljanskega odbora stranke.

SSN je šla v zbiranje podpisov sama in sama bo tudi nadaljevala referendumske aktivnosti, je povedal podpredsednik SSN Lovro Škrinjarič. Referendumske aktivnosti bi prekinili šele, ko bi Slovenija in Hrvaška dosegli pravično razmejitev, sicer pa so sami napovedovali, da si bodo za referendum prizadevali pred hrvaškim vključevanjem v evroatlantske integracije, torej tako v EU kot Nato, je še povedal in dejal, da ne morejo razočarati ljudi, ki so jim zaupali svoj podpis. Prav tako jih ne veže obljuba, ki jo je dal Marjan Podobnik; on se je pogajal v lastnem imenu, ne pa v imenu SSN, je poudaril Škrinjarič.

Ne nameravajo pa sodelovati s SNS Zmaga Jelinčiča, čeprav je ta že napovedal, da bo podprl zbiranje podpisov.

Podobnik zadovoljen

Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik pa je potrdil, da bodo prekinili aktivnosti v zvezi z razpisom referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Izrazil je pohvale predsedniku odbora DZ za zunanjo politiko Ivu Vajglu, ki se je izpogajal za ta sklep, hkrati pa je pozval SSN, naj sklep sprejmejo tudi oni in naj umaknejo pobudo za razpis referenduma.

Če stranka SSN tega ne bo storila, bo to kršenje dogovora, ki so ga imeli ob vložitvi skupne referendumske pobude, je še povedal Podobnik. Podobno je po Podobnikovih besedah napovedal tudi Joško Joras; dejal naj bi, da ga v primeru, da se bo zbiranje podpisov za razpis referenduma nadaljevalo, ne bo zraven.

Pahor: Dogovor je razumen

Premier Borut Pahor, ki današnji sklep ocenjuje kot nekaj prelomnega v slovenski politiki, je izrazil pripravljenost na pogovore s predstavniki zunajparlamentarne Stranke slovenskega naroda.

Pahor je prepričan, da lahko predlagatelje z argumenti tudi prepriča, da pobudo umaknejo. Poleg tega pa je današnja odločitev DZ tudi neposredno sporočilo ljudem, ki so morda nameravali prispevati svoj podpis za razpis referenduma. Zato Pahor tudi v primeru, da dogovora s Stranko slovenskega naroda ne bo, dvomi, da bo pobudnikom uspelo zbrati zahtevanih 40.000 podpisov.

Kacinov poziv SLS

Evropski poslanec Jelko Kacin pa je danes predsednika SLS Bojana Šrota pozval, naj "odločno uporabi avtoriteto in ugled, da prepreči nadaljevanje parastrankarskih izsiljevanj, ki niso v korist Slovenije, njenih državljanov in gospodarstva." Kacin je v sporočilu za javnost poudaril, da Slovenija te dni v očeh mednarodne skupnosti ne vzbuja velikega zaupanja in ne vtisa, da je še pravkar predsedovala EU. Videti je, da ob izsiljevanju direktorja Zavoda 25. junij Marjana Podobnika izgublja potrpljenje, ker ne zmore uresničiti svojih strateških odločitev. Po njegovem mnenju je čas, da "razmere umirimo in da država dokaže svojo zrelost."

Šrot: Referendum je resna stvar

Predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot je za 24ur. com dejal, da zavračajo poziv stranke LDS in evroposlanca Jelka Kacina, da Šrot s svojo avtoriteto prepreči parastrankarska izsiljevanja, ki niso v korist Slovenije. Šrot meni, da je referendum resna stvar, ki ga ni korektno primerajati s parastrankarskim izsiljevanjem.

"Če nekdo uporablja legitimna politična sredstva, kot je pobuda za razpis referenduma, se temu ne more reči izsiljevanje. Govoriti o nekakšnem izsiljevanju pomeni pravzaprav izsiljevanje in negiranje demokracije. Označiti demokratično politično sredstvo za izsiljevanje je nedemokratično in neodgovorno," so za 24ur.com poudarili v stranki SLS.

Predsednik SLS Bojan Šrot je pozival slovensko politiko k razumu in modrosti, predvsem pa k odgovornosti, da na pobudo SLS podpre danes v Državnem zboru takšen sklep, s katerim bo Slovenija končno jasno in glasno povedala, kaj je njeno ozemlje na kopnem in morju. "Sprejetje takšnega sklepa je najvišja odgovornost slovenske države v danem trenutku," še poudarja Šrot.

Kot je še dejal Šrot, se čudi, da koalicija ne želi podpreti predloga sklepa oziroma amandmaja SLS in pravi, da "če že kdo trdi, da naš predlog besedila ne bo ničemur koristil, pa zagotovo ne bo ničemur škodil". Predsednik SLS še poudarja, da pobude za referendum ni vložila SLS, ki po njegovih besedah prav tako ne sestavlja nikakršne 'parastranke'. O morebitni podpori referendumu pa bo SLS odločala na organih stranke.