'Reforma je naperjena zoper mladino in šolarje'

Ob obravnavi zakona o šolski prehrani, ki ukinja stoodstotno subvencijo za dijake in jo širi tudi na učence, so poslanci razpravljali predvsem o predlogu SDS za brezplačno malico za vse. Ob koncu razprave so poslanci predlog največje opozicijske stranke zavrnili. O zakonu pa bodo glasovali v četrtek.

V današnji razpravi je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič uvodoma opozoril na neskladje zakona o subvencioniranju dijaške prehrane s sistemom subvencioniranja obrokov v osnovnih šolah. Pri pripravi predloga novega zakona so po njegovih besedah sledili kriteriju pravičnosti.

Kot pojasnjuje, šolsko prehrano uvrščajo v šolsko in ne v socialno politiko, pri čemer sledijo ciljem zdravega prehranjevanja in vzgojne aktivnosti v šolah. Če bi malico v celoti subvencionirali vsem dijakom in učencem, bi potrebovali 20 milijonov evrov letno, "kar je v teh razmerah seveda neprimerno", je dejal minister.

Majda Potrata (SD) podpira ministrovo stališče, da je šolska prehrana s svojimi spremljevalnimi učinki del vzgojnega procesa pri vzgoji za zdravo prehrano in tudi pri vzgoji k solidarnosti. Kot pojasnjuje, gre za solidarnost vseh tistih, ki zmorejo prispevati več, do tistih, ki tega ne morejo. Skrb za to, da bi sam obrok postal predmet socialnega razlikovanja, je po njenem mnenju odveč.

Aleksander Zorn (SDS) nasprotno kot Lukšič meni, da zakon o šolski prehrani sodi v socialno politiko, saj bi tako lahko denar dobili iz socialnih transferjev. Zakon sicer po njegovih besedah v celoti ni slab, vendar je socialna reforma šolske prehrane "naperjena zoper mladino in šolarje". "To socialno demokratsko vlado si bomo zapomnili po tem, da je začela zaračunavati malico svojim otrokom. In to v imenu socialne pravičnosti," je poudaril. Otroci se bodo, kot meni, delili na tiste, ki lahko plačujejo malico, in tiste, ki bodo morali priznati revščino.

Z njim se ne strinja Vito Rožej (Zares), ki pravi, da otroci že sedaj ne plačujejo ničesar, saj jim malico plačujejo starši. "Če se kdo deli, se lahko delijo starši," je prepričan. Pri omenjenem zakonu tako po njegovih besedah ne gre za jemanje dijakom in dajanje učencem, ampak gre za solidarnost med ljudmi, ki so stari od 30 do 45 let in so starši učencev in dijakov.

Tudi Ljubo Germič (LDS) zagovarja solidarnostni pristop, da tisti, ki lahko, prispeva več, "zato da bomo lahko pomagali tistim, ki so pomoči bolj potrebni". Da predlagana ureditev sledi načelom pravičnosti, se strinja tudi Vasja Klavora (DeSUS). Glede dopolnila SDS o tem, da bi morali imeti vsi učenci in dijaki, ki so oboleli za celiakijo, brezplačno malico, pa je poudaril, da že zakon o zdravstvenem zavarovanju otrokom s presnovnimi boleznimi zagotavlja stoodstotno plačilo hranil.

Po mnenju Janeza Ribiča (SLS) bo predlagana ureditev povzročala delitev oziroma razslojevanje med učenci in dijaki glede na socialno stanje, namesto da bi se ločili le po znanju. Kot poudarja, v SLS sicer zagovarjajo tudi varčevanje in ukrepe za zmanjšanje javne porabe, vendar ne na škodo otrok in njihovega zdravja.

Miran Györek (SNS) nasprotuje omejevanju subvencij za srednješolce, ker se jim tako kratijo že pridobljene pravice. Kot pravi je nasprotovanje srednješolske mladine zato upravičeno. Po njegovem mnenju je pridobitev brezplačnega obroka za vse pomembna. Ob tem je omenil, da bodo poslanci SNS sicer glede zakona glasovali po svoji vesti.

Predlog zakona podpirata tudi nepovezana poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rezman.