Nižja nadomestila in konec poslanskega turizma

Koalicijske poslanske skupine so v parlamentarno proceduro vložile nov predlog novele zakona o poslancih, s katerim se znižujeta višina in tudi čas prejemanja nadomestila po izteku mandata.

Predlog predvideva skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev, izjemo pa dela pri tistih, ki so bili poslanci več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov, je podrobnosti razkril predsednik državnega zbora Gregor Virant.

Mogoče bo tudi podaljšanje prejemanja nadomestila za šest mesecev do upokojitve, pri čemer poslanec nadomestila ne bo mogel prejemati, če bo že izpolnil pogoje za upokojitev.

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo že prejemajo, bo ta pravica veljala osem mesecev, kar pomeni, da bodo sredi poletja ostali brez.

Predlog novele še predvideva, da se bodo morali vsi pogodbeni zaslužki odšteti od nadomestila, je še pojasnil Virant. Poleg tega nadomestilo ne bi pripadlo nekdanjim poslancem, ki imajo pogodbe o zaposlitvi v mirovanju. "Torej generalno se pravice zmanjšujejo za 50 odstotkov," je ocenil Virant.

Poleg klestenja pri nadomestilih, se bodo poslanci morali posloviti še od nenujnega parlamentarnega turizma, raznih tečajev tujih jezikov in javnega nastopanja ter neskončnih pogovorov preko mobilnih telefonov.

Pomisleki opozicije: Zakon ne more veljati za nazaj

Predlog je usklajen med vsemi koalicijskimi poslanskimi skupinami in tako uživa zadostno podporo. Opozicija je bolj skeptična, a ga bodo v SD kljub temu podprli, v Pozitivni Sloveniji pa ne.

Kot so sporočili iz največje stranke, jih je zmotilo, da niso bili upoštevani nekateri njihovi ključni pomisleki. "Kljub zelo jasnim in nedvoumnim opozorilom zakonodajnopravne službe se predsednik državnega zbora še vedno tako lahkotno poigrava z retroaktivno veljavo zakona in poseganjem v že pridobljene pravice nekdanjih poslancev, v besedilo pa so se vključevale določbe, ki z nadomestili plač v ničemer niso povezane (kot je npr. določba, ki izraža politične ambicije vladajoče koalicije glede mirovanja funkcije poslanca, če je ta imenovan za državnega sekretarja)," so zapisali v izjavi za javnost.

Podobne pomisleke imajo v poslanski skupini SD. Predloga prav tako niso sopodpisali, ker predvideva veljavnost za nazaj, torej za tiste poslance, ki nadomestilo že prejemajo. Kot je pojasnila Majda Potrata, se bojijo, da bi ustavno sodišče lahko ugotovilo neustavnost zakona in bi bil pozitiven namen zakona, torej prihranek javnih financ, izničen oziroma bi utegnil povzročiti še večje stroške. Zato so želeli pred vložitvijo zakona pridobiti mnenje zakonodajno-pravne službe. Kljub temu bodo predlog podprli.