Minister največ razprave pričakuje glede plačanega odmora za malico

Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin so se na sestanku v DZ seznanili s predlogom reforme trga dela. Po besedah ministra za delo Andreja Vizjaka je ena od bistvenih usmeritev reforme odprava segmentacije na trgu dela. Vendar pa Vizjak o konkretnih rešitvah, ki jih vsebuje zakon o delovnih razmerjih, ni želel govoriti.

Je pa dejal, da imamo trenutno veliko negotovih oblik zaposlitve, zlasti med mlajšimi iskalci prve zaposlitve in med tistimi, ki se prijavijo kot brezposelni in ponovno iščejo službo. "Tem je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas praktično nedostopna," je povedal minister. Dodal je, da želi vlada okrepiti in spodbujati sklepanje pogodb za nedoločen čas, tudi z dodatnim omejevanjem sklepanja pogodb za določen čas.

Vizjak največ razprave s socialnimi partnerji sicer pričakuje glede plačanega odmora za malico, ki ga želi vlada ukiniti. Novost v predlogu zakona je sicer tudi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne, a izključno s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje. Reforma bo predvidoma prihodnji teden tema seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Reforma delovnopravne zakonodaje je poleg pokojninske reforme ena od dveh ključnih strukturnih reform, ki jih želi vladajoča koalicija skozi parlamentarni postopek pripeljati do konca leta.

Ko bosta reformi usklajeni v koaliciji, se bodo začela usklajevanja in pogajanja s socialnimi partnerji, zatem pa bosta predstavljeni tudi javnosti. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve računajo, da bi se lahko s socialnimi partnerji uskladili že do konca septembra.

Kaj naj bi prinesla nova reforma trga dela?

Segmentacijo na trgu dela, torej velike razlike med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas, ter številnimi, ki so v začasnih in negotovih oblikah dela, naj bi rešili z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas. Ta naj bi predvidevala tri obdobja zaposlitve. V okviru prvega, poskusnega obdobja v trajanju petih mesecev bi imel delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga.

Sledilo bi prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec v tej fazi delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi. Poleg tega zaposlenemu v času prilagajanja že pripadajo vse pravice z naslova delovnega razmerja.

V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi veljala bolj ali manj ureditev kot pri zaposlitvi za nedoločen čas, a v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi uvedli več poenostavitev formalnosti. Reforma naj bi tudi na nekaterih drugih področjih poenostavila postopke.

Predlagane spremembe se nanašajo še na odmor za malico med delovnim časom. Gre za vprašanje, ali se odmor še naprej šteje v delovni čas in ali je plačan. V zvezi s tem vprašanjem so sindikati nepopustljivi, saj spremembe na tem področju po njihovih besedah pomenijo precejšen poseg v prihodke zaposlenih.