Tudi po maratonski seji ostali vsak na svojem bregu

Poslanci so na maratonski seji obravnavali predlog rebalansa letošnjega proračuna. Premierka Alenka Bratušek je ob začetku razprave dejala, da je bil rebalans nujen, ker je bil "načrt prejšnje vlade popolnoma nerealen in ker so se gospodarske razmere na žalost še dodatno poslabšale". Po njenem mnenju je vlada izbrala nabor ukrepov, ki je najmanj slab.

Med osrednjimi točkami rebalansa je naštela to, da so morali najti za pokojnine 140 milijonov evrov, na kar je prejšnja vlada "pozabila", sicer bi se morale z julijem te znižati za šest odstotkov. Po njenih besedah so morali najti 122 milijonov evrov za obresti, kar je skoraj 20 odstotkov več od načrtov prejšnje vlade. "Za toliko se težko zmotiš," je menila.

"Plačujemo tudi rokohitrske ukrepe, ki ste jih kljub opozorilom sprejemali," je poudarila Bratušek in med tem naštela regres za javne uslužbence in pokojnine, ki so jih nezakonito odvzeli.

Med kritikami na predlog rebalansa je po njenih besedah največkrat slišati, da bi moralo biti varčevanje v javnem sektorju še radikalnejše. "Predloga, kje in za koliko, nisem slišala nobenega," je dejala in poudarila, da so zaposleni v javnem sektorju že nekaj let zapored nosili velik del bremena konsolidacije javnih financ.

Med ukrepi je naštela pomoč za gospodarstvo, saj so okrepili sredstva za povratne oblike pomoči v višini 700 milijonov evrov, ter sanacijo bank, pri čemer so nadaljevali zastavljeno delo prejšnje vlade, ker druge izbire niso imeli. "Takrat smo temu nasprotovali zato, ker nismo vedeli, ali bo ta rešitev res najcenejša. Niste vedeli povedati, koliko bo sploh stala," je povzela.

"Naredili smo nemogoče, kar nam priznavajo tudi v Bruslju. Operativno za zagon slabe banke ni bilo pripravljeno praktično nič. Danes je Družba za upravljanje terjatev bank pripravljena na prenos slabih terjatev. Problem je, da Evropa ne verjame našim ocenam glede stanja v naših bankah, ki jih dela Banka Slovenije. Za veliko večino prenosa pa potrebujemo soglasje Evropske komisije," je navedla premierka.

Ob koncu nastopa pred poslanci in poslankami je ocenila, da "če se prejšnji premier Janez Janša ne bi tako oklepal svojega položaja in zadnje tri mesece ne bi počel nič, bi bil proračunski primanjkljaj bistveno nižji". In sicer za 260 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP; namesto 4,4 odstotka BDP bi ta primanjkljaj dosegal 3,7 odstotka BDP, je nanizala.

Koalicija za, opozicija proti

Iz predstavitev stališč poslanskih skupin izhaja, da bodo predlog podprli v koaliciji, proti pa bodo glasovali v opoziciji. Ta meni, da vlada z rebalansom deluje protirazvojno, očitki so leteli na premalo ambiciozne načrte črpanja sredstev EU.

V podobni smeri, kot so šla stališča strank, so šla razmišljanja poslancev. Opozicijske moti krčenje investicijskih sredstev, ki bi po njihovem mnenju lahko pospešila gospodarsko rast. Opozarjajo tudi, da vlada ne klesti tekoče porabe in da zvišuje davke ter duši gospodarstvo.

Prepričani so tudi, da se koalicija z rebalansom, ki povečuje primanjkljaj za dobrih 500 milijonov evrov, odmika od svojih zavez po uravnoteženju javnih financ. Opozorili so, da v Bruslju rebalans ni dobil zelene luči.

Opozicijski poslanci so sedanjo koalicijo tudi obtoževali, da je z opozicijskim delovanjem v lanskem letu in z rušenjem vlade Janeza Janše povzročila dodatno zaostrovanje razmer v državi.

V koaliciji pa so sedanjo opozicijo obtoževali, da so novonastale težje gospodarske razmere posledica njene zgrešene ekonomske in javnofinančne politike ter da je rebalans le popravljanje napak prejšnje koalicije.

Tudi iz koalicijskih vrst je bilo slišati zavedanje resnosti razmer in priznanje, da rebalans ni idealen, je pa nujen.

Manj prihodkov, več odhodkov

Predlog proračuna ob občutno nižje ocenjenih prihodkih predvideva malenkost višje odhodke, proračunski primanjkljaj pa se tako povečuje za dobrih pol milijarde evrov na nekaj več kot 1,5 milijarde evrov.

Z rebalansom se za letos načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov, na slabih 8,1 milijarde evrov, odhodki pa se zvišujejo za 10,5 milijona evrov, na 9,6 milijarde evrov. Ob tem pa prihaja do številnih prerazporeditev med postavkami.

Kot ključna razloga za pripravo rebalansa vlada izpostavlja poslabšanje makroekonomskih napovedi glede na lansko jesen in pa dejstvo, da so bili nekateri odhodki načrtovani prenizko oziroma sploh niso bili predvideni.

Dodatna sredstva je treba z rebalansom kljub dogovoru s sindikati javnega sektorja zagotoviti za plače in pokojnine. Dodatna sredstva so potrebna še za servisiranje javnega dolga.

Glede na sprejeti proračun pa se zmanjšujejo sredstva za investicije, krči se tudi predvideno črpanje sredstev EU. Sredstvom se je morala odpovedati večina ministrstev, z izjemo finančnega in notranjega.

Vlada je pri predlogu rebalansa upoštevala tako višji DDV kot tudi že načrtovano uvedbo davka na loterijske srečke ter zvišanje sodnih taks in letne dajatve za motorna vozila.

Medtem ko v vladi in koaliciji opozarjajo, da gre pri rebalansu za nujno prilagoditev nerealno načrtovanega proračuna in za popravljanje nekaterih rokohitrskih ukrepov, ki jih je sprejela prejšnja koalicija, pa v opoziciji menijo, da vlada z rebalansom krši svoje zaveze glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja ter deluje izrazito protirazvojno.

Dodatno bi utegnila razpravo začiniti ponedeljkova opozorila Evropske komisije in evroskupine Sloveniji. Slovenija mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, saj komisija meni, da je t. i. fiskalnega napora premalo in da bodo potrebni dodatni ukrepi.