'Posilstvo resolucije o totalitarizmu'

Poslanke in poslanci zaradi nesklepčnosti niso glasovali o deklaraciji o seznanitvi z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Glasovanje so obstruirali poslanci SDS in SLS ter poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli, saj se ne strinjajo s tem, da se DZ z resolucijo zgolj seznani. Tako je v dvorani ostalo le 44 poslancev.

Še pred glasovanjem o deklaraciji je DZ ob obstrukciji SLS z 42 glasovi za in nobenim proti sprejel uskladitveno dopolnilo. Poslanci SDS so se glasovanja o njem vzdržali. Pred glasovanjem o dopolnilu je poslanec SDS France Cukjati napovedal, da se bodo poslanci SDS vzdržali glasovanja zato, ker je koalicija s spremembo njihovega predloga resolucije v deklaracijo ta predlog "izmaličila". Po njegovem je takšen način žaljiv in ponižujoč za vse žrtve totalitarizma. Tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je pred glasovanjem o dopolnilu napovedal obstrukcijo. Kot je opozoril, je s spremembo resolucije v deklaraciji nastala zmešnjava. Sami pa pri tej zmešnjavi nočejo sodelovati, je poudaril.

Battelli pa je pojasnil, da je "to velika žalost, da se tako temo pripelje do take točke". Po njegovih besedah je to sramota in poniževanje "ene najbolj pomembnih in še perečih zadev evropske preteklosti in prihodnosti, ki ni v čast politiki v Sloveniji". Kot je pojasnil, je resolucija Evropskega parlamenta podlaga za razmišljanje in delovanje v smeri sprave znotraj evropskih držav in med evropskimi državami. "To bo ostalo v spominu kot velika napaka in zamujena priložnost za Slovenijo," je še opozoril Battelli.

Podpredsednik DZ Vasja Klavora je na začetku  razprave o deklaraciji določil, da bodo razpravljali samo o uskladitvenem dopolnilu. To določa, da se v preambuli predloga deklaracije številka 109 nadomesti s številko 110, je pojasnil. Omejitvi razprave zgolj na razpravo o uskladitvenem dopolnilu so nasprotovali v opoziciji, saj so bili prepričani, da bi morali danes razpravljati tudi o sami resoluciji oziroma deklaraciji.

Poslanec SDS Jožef Jerovšek je "zgrožen nad tem, kar se je zgodilo v DZ". Koalicija po njegovem mnenju z uskladitvenim dopolnilom želi potrditi dejstvo, da resolucija Evropskega parlamenta v Sloveniji ne velja. Ob tem je zatrdil, da je takšno ravnanje sramotno in nedopustno. Sam meni, da je treba v DZ sprejeti resolucijo, ne pa deklaracijo. "Takšno posilstvo nad resolucijo Evropskega parlamenta ni mogoče potrditi," je ocenil poslanec največje opozicijske stranke. "Slovenija je postala država, ki velja za mehki trebuh, kar zadeva odnos od človekovih pravic v preteklosti in sedanjosti," je še poudaril Jerovšek in zatrdil, da je Slovenija zaradi tega že deležna ustreznih reakcij s strani drugih držav.

Poslanec SD Miran Potrč pa je dejal, da imajo vsi evropski parlamenti svoje poslovnike in predsedujoče, in te tudi spoštujejo. "Samo pri nas se to vse redkeje dogaja," je zatrdil in pojasnil, da pri tem misli na poslance, kot so Jerovšek in drugi. Ob tem je poslanec največje koalicijske stranke poudaril, da bodo z zavrnitvijo dopolnila zavrnili tudi deklaracijo. S sprejetjem dopolnila bodo po njegovih besedah tudi v slovenskem parlamentu na ustrezen način končali obravnavo evropske resolucije.

Vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič je dejal, da ne bodo podprli niti dopolnila niti deklaracije. Po njegovem mnenju je glavna značilnost evropske resolucije, da "popolnoma ignorira genocidno nasilje nad Slovenci s strani Italijanov, Avstrijcev, Hrvatov, Madžarov in jugoslovanskih oblasti po vojni".

Uskladitveno dopolnilo pa je v razpravi podprl poslanec LDS Anton Anderlič. Obenem je zatrdil, da je resolucija Evropskega parlamenta veljavna tudi za državljane in državljanke Slovenije. "Kako jo kdo dojema, pa je njegova stvar," je še dejal.

Kot je znano, je bila na septembrski seji DZ z dopolnilom, sprejetim na matičnem delovnem telesu, povzročena notranja neusklajenost, saj so koalicijske poslanske skupine predlog preimenovale iz resolucije v deklaracijo. Temu bi morala slediti tudi sprememba pravne podlage v preambuli, in sicer iz 109. na 110. člen poslovnika DZ. Prvotni predlog resolucije o podpori resolucije o evropskem totalitarizmu so sicer v DZ vložili poslanci SDS, z njo pa bi DZ izrazil podporo resoluciji Evropskega parlamenta in s tem "spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov". Koalicijski poslanci pa so menili, da zadostuje le seznanitev z resolucijo, zato so jo preimenovali v deklaracijo o seznanitvi.