'Posamezni avtorji na škodo drugih dobijo višje honorarje'

V delni odločbi urada za varstvo konkurence z dne 8. aprila ugotavljajo, da je Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (Sazas) izkrivljajo konkurenco med avtorji in zlorabilo prevladujoč položaj na trgu kolektivnega upravljanja avtorskih pravic za avtorje glasbenih del. Urad je zato Sazasu naložil, da mora od dneva vročitve odločbe prenehati z nezakonitimi ravnanji.

Odločbo urada za varstvo konkurence je na spletni strani objavil urad za intelektualno lastnino. Iz nje je razvidno, da je Sazas brez ugotavljanja dejanske uporabe pesmi delil nadomestila za leta 2005, 2006, 2007 in 2008. Honorarje naj bi izplačevali brez ekonomsko utemeljene ocene, na podlagi netransparentnih, subjektivno in retroaktivno določenih pravil, na katera so lahko vplivali zgolj redni člani z glasovalno pravico, ki so bili zato v boljšem položaju od ostalih avtorjev. Podobno naj bi bilo tudi z obveznim vplačevanjem v promocijski sklad od leta 2004 do vsaj 2009, iz katerega naj bi šel denar tudi v roke glasbenikov, ki so jih izbrali posamezniki z glasovalno pravico.

Odločba nalaga, da mora Sazas vsem omogočiti enake glasovalne pravice, da morajo biti na spletni strani letna poročila in vse, kar se nanaša na obračun, da morajo vsakemu članu omogočiti pregled financ. Sazas mora spremembe uvesti do naslednje skupščine.

Situacija v Sazasu je trenutno takšna: pravico do soodločanja in volitev imajo redni člani, ki jih je okoli 200 in Sazasu letno plačujejo 4000 evrov. Zunanjih članov je okoli 5000 in jim Sazas sporoča: "Tisti, ki nič ne prispeva (ali pa premalo), je zaščiten, ne more pa imeti besede in kot redni član krojiti 'politike' Združenja," je razvidno iz enega od dokumentov v odločbi.

Zunanji člani pa se pritožujejo: "Od vas nisem prejel plačila ali obračuna. Ko sem vas poklical po telefonu, so mi rekli, da sem zamudil pritožbeni rok in naj poskusim naslednje leto. Nisem vedel niti, na kaj naj se pritožim, saj nisem dobil obračuna." Moti jih po njihovem mnenju nepravično razdeljevanje sredstev: "Pri izplačilih prihaja do krivičnih razlik, kjer posamezni avtorji na škodo drugih prejemajo neprimerno višje honorarje."

Sazas toži državo in Žureja

Sazasovi odvetniki medtem pripravljajo odškodninsko tožbo zoper državo in nekatere javne uslužbence, pri čemer bo samo odškodninski zahtevek zoper direktorja urada za intelektualno lastnino Jurija Žureja več milijonov evrov. 66 slovenskih glasbenih avtorjev pa je premierju Borutu Pahorju in gospodarski ministrici Darji Radić poslalo odprto pismo, v katerem ju obveščajo o dejanjih Žureja, sekretarke na uradu za intelektualno lastnino Petre Boškin in vršilca direktorja urada za varstvo konkurence Damjana Matičiča.

Po Sazasovih prepričanjih omenjeni s svojimi dejanji povzročajo avtorjem in Sazasu nenadomestljivo škodo in posledično uničujejo oziroma zavirajo slovenski avtorski potencial, obenem pa blatijo njihov ugled. Žurej in Boškinova po navedbah avtorjev povzročata tudi finančno škodo, ki znaša že več milijonov avtorjev. Zdi se jim, da omenjene državne uradnike, namesto da bi ščitili avtorske pravice, ki so gonilo razvoja in ustvarjalnosti, skrbi samo za dobrobit uporabnikov glasbe, čeprav je oškodovan tudi državni proračun.

Po njihovih navedbah je delovanje urada za intelektualno lastnino tudi dokazano nezakonito, zato se čudijo, ker državni organi ne ukrepajo. Sprašujejo se, do kolikšne mere lahko določen državni uradnik krši zakonodajo in prekoračuje pooblastila, ne da bi za svoja dejanja odgovarjal.

Pravijo, da Žurej nenehno objavlja očitne laži o avtorjih in da prejemajo obvestila, da grozi in izsiljuje Sazasove poslovne partnerje. Avtorji, ki so združeni v Sazasu, tako ugotavljajo, da omenjeni uradniki svojo nadzorno funkcijo izrabljajo zato, da onemogočajo delovanje Sazasa, s čimer se okoriščajo tisti, ki zaradi neplačevanja za uporabo tuje lastnine "kujejo velike dobičke". Med temi omenjajo kabelske distributerje ter uvoznike praznih nosilcev zvoka in slike ter računalniških diskov.

Tri izgubljene sodbe

Upravno sodišče je sicer v treh sodbah potrdilo odločbe urada za intelektualno lastnino o zavrnitvi zahtev za izdajo dovoljenja. Pojavljali so se namreč očitki, da urad neutemeljeno ne izda dovoljenja oziroma začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za tonsko in vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. Urad je odgovoril z objavo treh pravnomočnih sodb, s katerimi je upravno sodišče potrdilo odločbe urada o zavrnitvi zahtev za izdajo dovoljenja oziroma začasnega dovoljenja Sazasu in Zavodu IPF.

Upravno sodišče je z eno sodbo zavrnilo tožbo Sazasa zoper odločbo urada, s katero je urad zavrnil zahtevo Sazasa za izdajo tako stalnega kot tudi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del, ki se izvršijo pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe. Z drugo sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo Zavoda IPF in potrdilo odločbo urada, s katero je ta zavrnil vlogo za izdajo stalnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. S tretjo sodbo pa je upravno sodišče zavrnilo tožbo Zavoda IPF in potrdilo odločbo urada, s katero je urad zavrnil vlogo za izdajo začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje iste pravice.

Po mnenju sodišča mora za izdajo stalnega dovoljenja vložnik izkazati, da združuje vse raznovrstne upravičence do nadomestila. Za izdajo stalnega dovoljenja je prav tako nujno, da se v pravilih delitve nadomestila, ki morajo biti vsebovana v statutu kolektivne organizacije, določijo natančnejša merila za delitev nadomestila med posamezne upravičence. Pri izdaji začasnega dovoljenja je sodišče zavzelo stališče, da mora vložnik nujno predložiti sklenjeni dogovor vseh upravičencev do nadomestila o delitvi nadomestila.