Prebivalci določenih predelov Celja že vrsto let opozarjajo, da se nekaj dogaja z zrakom in zemljo okoli njih. Velik del krivde za onesnaženje pripisujejo dejavnosti Cinkarne Celje.
Cinkarna Celje je danes predstavila rezultate okoljskega skrbnega pregleda, ki je v cinkarni potekal jeseni. Povzetek poročila kaže, da je večji del aktualne proizvodnje na Kidričevi 26 zgrajen na odpadkih preteklih dejavnosti podjetja. Cinkarna Celje je z rezultati osnutka poročila seznanila ministrstvo za okolje in prostor, prav tako iz cinkarne sporočajo, da je predvidena vzpostavitev merilnih mest, ki bodo ugotovila morebitni vpliv na okolje in zdravje ljudi zunaj Cinkarne.
Gre za drugo fazo okoljskega skrbnega pregleda, ki ga je v sklopu prodajnega postopka Cinkarna Celje naročila pri podjetju Environ Poland za vse lokacije v Sloveniji (Celje, Mozirje, Za Travnik in Bukovžlak). Med pregledom je bilo znotraj ograje aktualne proizvodnje v Celju definiranih 15 področij, na vsakem področju pa nato več mest za odvzem vzorca zemljine in po eno mesto za vzorec podzemne vode. Področja so bila določena glede na informacije o izvajanju preteklih in sedanje industrijske dejavnosti. Izven področja aktualne proizvodnje v Celju so bila določena naslednja področja vzorčenj: trasa podzemnega cevovoda za sadro, pred in za odlagališčema Bukovžlak, pred in za odlagališčem Za Travnik, vzet je bil vzorec odložene titanove sadre, narejeno je bilo tudi vzorčenje kmetijskih površin v Začretu pod odlagališčema v Bukovžlaku ter v gozdu pod pregrado Za Travnik. Na lokaciji Mozirje pa so bila določena tri področja.
Vse skupaj so analizirali 28 tisoč parametrov. Vzorčenje tal in podzemne vode je potekalo avgusta in septembra 2014 na različnih globinah do 5 metrov. Skupno na vseh lokacijah je bilo izvrtanih 70 vrtin in vzetih 142 vzorcev zemlje. Izvedenih je bilo 28 vzorčenj podzemne vode iz začasnih vrtin ter 14 iz stalnih. Izvajalec je za analizo vzorcev predlagal 20 težkih kovin, na dodatno zahtevo Cinkarne Celje pa dodal še dve (titan in talij). Analiziral je tudi lahkohlapne organske snovi, klorirane benzene in fenole, ftalate, anorganske parametre, policiklične aromatske hidrokarbonate, totalni organski ogljik, azbestna vlakna. Skupno preko 28.000 analiziranih parametrov.
Ugotovitve so vodstvo cinkarne šokirale
"Glede na dosedanje rezultate lastnih analiz površinskih vzorcev tal na treh točkah lokacije v Celju in arhivske podatke o preteklih tehnoloških postopkih, je podjetje pričakovalo nekaj povišanih vrednosti na kovinah, ki so zaradi pretekle industrijske dejavnosti prisotne tudi v širši okolici," se sporočili s podjetja. "Rezultati globinskih vzorčenj pa so močno presenetili. Iz vizualnega opisa materiala v vrtinah je namreč razvidno, da je območje lokacije Celje, Kidričeva 26, na globinah 0.5 m pod površjem pa do največ 4.7 m formirano iz odpadkov preteklih dejavnosti podjetja. Enako velja za začetni del trase podzemnega cevovoda za sadro," opozarjajo v cinkarni.
Uprava podjetja je zato podrobno pregledala dostopne arhive in pri tem ugotovila, da gre večinoma za načrtno tvorjene nasipe odpadkov metalurške dejavnosti med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Odložene odpadke so očitno kasneje prekrili z zemljo in površino glede na potrebe pozidali, asfaltirali ali zatravili, navajajo v cinkarni. "Zaradi tega so v vzorcih tal izmerjene predvsem presežene kritične vrednosti težkih kovin, ki so značilne za topilniške odpadke iz proizvodnje cinka in ostanke praženja piritne rude. Na vseh lokacijah je izmerjena povišana vsebnost cinka, zelo pogosta pa so tudi preseganja vsebnosti antimona, arzena, barija, kadmija, bakra, svinca, niklja in kobalta primerjalno gledano na nizozemski standard za remediacijo onesnažene zemljine in kritične vrednosti po slovenski zakonodaji," navajajo v cinkarni.
Velik vpliv na podzemno vodo
Evidenten je tudi vpliv na podzemne vode, opozarjajo v poročilu. Znatno povišane so predvsem vsebnosti cinka, presežene pa tudi koncentracije arzena, kadmija, kobalta, bakra, svinca, živega srebra in niklja. Na nekaj točkah, kjer se nahajajo ostanki praženja piritne rude, so potrdili tudi vsebnost talija.
Bukovžlak: povečane vsebnosti težkih kovin
Na odlagališčih sadre in odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak rezultati kažejo, da sedanja dejavnost odlaganja sadre ne povzroča povišanih vsebnosti težkih kovin. Tudi talija v sadri niso našli. So pa vsebnosti težkih kovin povečane na mestih, kjer so v preteklosti očitno odlagali ali v pregradno telo vgrajevali ostanke praženja piritne rude.
Na lokaciji Mozirje vpliv ni evidentiran, medtem ko so na kmetijskih zemljiščih pod odlagališči Bukovžlak in Za Travnik ugotovljene koncentracije težkih kovin in organskih spojin enake kot v naravnih tleh brez onesnaženja.
Predlagajo stalni nadzor stanja podzemnih voda
Ker je onesnaženje na posameznih točkah znotraj kompleksa ugotovljeno, je Cinkarna Celje s poročilom seznanila ministrstvo za okolje. "Ker ustrezne meritve izven tega kompleksa ne obstajajo, pa še ni znan vpliv na zunanje okolje," navajajo v cinkarni. Zato predlagajo naslednji pristop k nadaljnjemu delovanju. Na lokaciji Celje, Kidričeva 26, predlagajo, da se vzpostavi stalni monitoring stanja podzemnih voda, prav tako naj se vzpostavi monitoring vpliva onesnaženja, odkritega na lokaciji vodotokov Hudinja in V Ložnica. Prav tako predlagajo, da naj se v primeru ugotovljenega vpliva na zunanje okolje izvedejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vpliva.
Za lokaciji Bukovžlak in Za Travnik predlagajo nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov, dodatno pa predlagajo še izvedbo že načrtovanega celovitega sanacijskega posega zapiranja ONOB ter potencialna možnost suhe zapolnitve ojezerjenega dela Bukovžlak.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.