Veterinarski inštitut: v Sloveniji je absolutno preveč čebeljih družin

Ker imajo čebelarji slabo letino, jim bo na pomoč priskočila država. A ne bo pomagala vsem. Prek pravila de minimis bo čebelarjem z več kot 20 panji namenila po pet evrov pomoči na panj. Toliko panjev je po mnenju pristojnega ministrstva meja, ki je upravičena. Pomoči bo tako deležno okoli 2000 čebelarjev in bo državo stala 400.000 evrov. Za realizacijo sredstev naj bi kmetijsko ministrstvo potrebovalo dva do tri mesece.

"Tega denarja ministrstvo nima na postavkah, bo pa na voljo ob prerazporeditvah," je po današnjem sestanku s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem pojasnil odhajajoči minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.

Čebelarska zveza bo v dveh tednih pripravila poročilo o letošnji čebelarski letini, ki bo tudi osnova za začetek postopka za pomoč čebelarjem. "Gre bolj za moralno pomoč čebelarjem v tej hudi letini," je dejal Noč.

Čebelarji želijo imeti čez zimo na voljo tudi eno od naravnih zdravil za zatiranje varoze, to je oksalno kislino. "Zaradi enkratne krizne situacije bomo poskušali priskočiti na pomoč, če bo to možno. Trenutno možnosti še preverjamo," je povedal Židan.

Noč pa je vesel, da so na ministrstvu prisluhnili njegovi pobudi, da skušajo vsakemu čebelarju pomagati z nakupom sredstev za zimsko zatiranje varoze, ki je obvezno. "Tu bi pomagali vse čebelarjem, tudi tistim z enim panjem. Treba je najti rešitev, ki bo optimalna, da bodo čebelarji čim lažje prišli do teh zdravil in sicer brezplačno," je še dejal Noč.

Čebeljih družin je preveč

Zdravila za varozo so še na zalogi, so jih pa na Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI) že dodatno naročili, je pojasnil predstojnik inštituta Tadej Malovrh. Lahko, da bodo zdravila za varozo nekoliko dražja, saj gre za dodatno naročilo, bodo pa prišla v tem mesecu, je dejal Malovrh, ki tako zavrača navedbe Čebelarske zveze Slovenije, da zdravil za to zajedavsko bolezen čebel ni več. Če bo lepo vreme, so veterinarji NVI zagotovili, da se lahko zdravljenje varoze podaljša tudi v september.

Na NVI tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji absolutno preveč čebeljih družin, zato nastaja problem podhranjenosti in večje občutljivosti čebel. "Sredstva, ki jih dobivajo čebelarji za stimulacijo čebelarstva, v neki meri pripomorejo tudi k temu, da je v Sloveniji vse več čebeljih družin, naravne danosti pa so vedno bolj odvisne od vremena," je opozoril Malovrh, ki izpostavlja, da čebelarji ne morejo v nedogled povečevati števila čebeljih družin.

Prenasičenost slovenskega prostora s čebeljimi družinami in posledično lakoto, ki jo v letošnjem letu velikokrat srečamo, je eden od temeljnih vzrokov situacije v kateri smo. Trenutno je lakota večji problem kot varoza, je še dodal Malovrh. Med in cvetni prah sta v prvi meri hrana za čebele, ob vremenskih pogojih, kot so letošnji, pa zapadejo v prehranski stres in jim pade odpornost.

"Ne govorimo samo o varozi, tu so patogeni virusi pa huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija, ki se v neugodnih okoliščinah spremeni v zelo odporno sporo. Pričakujemo lahko tudi poapneno zalego, glivično bolezen, vse zato, ker so letos tako neugodni pogoji za čebelarjenje," je prepričan Malovrh.

Če se bo podobno vreme skozi leta nadaljevalo, bo Slovenija težko preživela tako veliko število čebeljih družin, pravi Malovrh, ki ob tem dopušča možnost, da bodo sledile spet dobre letine, kot je bila lanska. "Treba pa se je zavedati, da v Sloveniji če ne bi bilo človeka, najverjetneje ne bi živela tako velika čebelja populacija, s toliko čebeljimi družinami," je še dodal.