Boj za preživetje in dostojno delo: vas je strah za službo, ne upate na bolniško in ste premalo plačani?

Kaj si vi predstavljate pod pojmom dostojno delo? Bi bila za vas dovolj le dobra plača? Morda pa bi se raje zadovoljili z ugodnimi delovnimi pogoji, možnostjo napredovanja ali pa s kakšno drugačno ugodnostjo? Vse od leta 2008 7. oktobra praznujemo mednarodni dan dostojnega dela. To je dan, ko so v ospredju delavske pravice in njihovo spoštovanje. To je dan, ko se opozarja na teptanje delavskih pravic in opozarja na izkoriščevalske prakse številnih delodajalcev, ki razmere, ko je povpraševanje po delu večje od ponudbe, izkoristijo za izkoriščanje delojemalcev.

Trepetate za svojo službo, ne upate na bolniško, kopičite nadure in ste premalo plačani? Potem nimate dostojnega dela

Predsednik Svobodnega sindikata Slovenije David Švarc na vprašanje, kaj sploh je dostojno delo, odgovarja: "Težnje po bolj fleksibilnem trgu dela vsekakor ne moremo tretirati kot dostojno delo." Dostojno delo je po njegovem prepričanju takšno delo, ki nudi varno in dolgoročno zaposlitev, brez strahu pred izgubo le-te, ki posledično ne vpliva na slabše zdravstveno stanje delavca, ki ga delavec lahko opravi v okviru rednega delovnega časa in za katerega delavec prejme ustrezno plačilo, ki mu omogoča dostojno življenje, načrtovanje družine, preživljanje prostega časa, dostojno pokojnino in še bi lahko našteli. 

Med delodajalci so tudi svetle izjeme

Na vprašanje, ali imamo v Sloveniji delodajalce, ki nudijo dostojno delo, Švarc odgovarja: "Verjamem, da obstajajo tudi delodajalci, ki nudijo dostojno delo, žal se pa mi soočamo predvsem s tistimi, ki ga ne." Kot dodaja, v Sloveniji obstajajo delodajalci, ki so na primer že pred zadnjo spremembo zakona o minimalni plači izvzeli in posebej plačevali dodatke za neugoden delovni čas, pa tudi ostale dodatke k plači. Prav tako obstajajo delodajalci, ki so že pred časom dvignili mejo najnižje osnovne plače močno nad mejo minimalne plače, ki jo določa zakon, navaja Švarc in dodaja, da imamo tudi nekaj takšnih delodajalcev, ko jim je v interesu imeti za delavca kakovostno kolektivno pogodbo.

Sindikat zaposlujejo predvsem tisti delodajalci, ki jim za delavca in njegove pravice ni mar. A teh ni malo. Žal jim izkoriščevalski odnos omogoča tudi slovenska zakonodaja. Ta sicer trenutno slovenskim delavcem omogoča dostojno delo, a se težave pojavijo, ko nadzorni organi kljub evidentnim kršitvam delovnopravne zakonodaje ne ukrepajo, ali ukrepajo neustrezno, prepozno, pravi Švarc in dodaja, da so trenutno najbolj na udaru naslednji poklici: raznašalci časopisov, taksisti, najemniki in posledično zaposleni na bencinskih servisih, novinarji, osebe, ki delajo v klicnih centrih, pa vse do oseb, ki delajo preko študentskih napotnic pri mnogih zelo "uglednih" družbah, odgovarja Švarc.

Prekarni delavci lahko o dostojnem delu zgolj sanjajo

Ena od skupin delavcev, kjer o dostojnem delu zelo težko govorimo, so tako imenovani prekarni delavci. Teh je vedno več, opozarja Švarc in dodaja, da delajo v zelo negotovem okolju, kjer prevladujeta boj za preživetje in strah. "V takih pogojih 'delavec' pristaja na vse. Zavestno se odreka osnovnim delavskim pravicam (bolniški, dopustu, primernemu plačilu, rednemu delu, ki ga je sicer dolžan zagotavljati delodajalec, pravici do upora - stavke), kar pomeni, da delajo bolni, v večjem obsegu kot normalno in tako dalje," še navaja Švarc.

"Iz leta v leto se na sindikat obrača vedno več prekarnih delavcev, jih pa strah pred izgubo dela nemalokrat odvrača od kakršnih koli aktivnosti za izboljšanje svojega statusa," opozarja Švarc. In zakaj je tako? Kot pravi sogovornik, jih le malo pristane na razkritja kršitev, le malo je takšnih, ki so se s pomočjo sindikata pripravljeni spustiti v ugotavljanje elementov delovnega razmerja in posledično v tožbe z zahtevami po sklenitvi rednega delovnega razmerja.

Za pravice prekarnih delavcev se bo odslej boril tudi Sindikat prekarcev

V Svobodnem sindikatu Slovenije se že vrsto let soočajo z izkoriščanjem najranljivejše skupine delavcev oz. prekarcev, zato so za zaščito njihovih pravic znotraj sindikata ustanovili še Sindikat prekarcev. Njegov predsednik Marko Funkl je danes v Ljubljani izpostavil, da se bodo zavzemali predvsem za pravno varnost svojih članov.

Kot je dejal, so med drugim znane zgodbe o odpuščenih raznašalcih časopisov, taksistov pa tudi delavcev prek študentskih napotnic v, kot se same rade predstavljajo, najuglednejših gospodarskih družbah. "Nesprejemljivo je, da nimajo pravice do bolniške odsotnosti, letnega dopusta, rednega dela, ki ga je dolžan zagotavljati delodajalec, dodatkov za neugoden delovni čas, plačila za nadurno delo, solidarnostnih pomoči in nenazadnje pravice do stavke, v primerih, ko s strani delodajalcev prihaja do kršitve najosnovnejših pravic," je naštel.

"Kot da naše delovno okolje še ni dovolj okuženo z nedostojnimi oblikami dela, pa želi naša vladajoča struktura z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem na čelu celo legalizirati nove oblike tega najbolj nedostojnega dela," je še izpostavil Švarc. Ob tem je pojasnil, da je dogovor, ki ga nameravajo skleniti z Uberjem, prvi v nizu ukrepov fleksibilizacije na trgu dela, kar pa po njegovih besedah preprosto pomeni prekarizacijo še širšega kroga delavstva.

Nastanek novega sindikata podpirajo tudi v sindikatu Mladi plus. "Potrebujemo sindikat, ker bo glas vseh prekarnih delavcev in delavk, tako mladih in starih. Sindikat, ki ne bo zgolj včlanjeval, ampak bo sindikat, ki se bo boril za to, da vsem delavcem omogoči dostojno življenje," je dejal njegov predsednik Želimir Stanić.

SURS: Za kakovostno življenje je ključna dobra služba 

Statistični urad RS (Surs) je ob dnevu dostojnega dela pripravil nekaj zanimivih podatkov, ki med drugim razkrivajo, da na delovnem mestu običajno preživimo več časa kot z družino, s prijatelji ali ob prostočasnih dejavnostih. Tudi zato veliko zaposlenih dojema 'dobro službo' kot osnovo za kakovostno življenje.

Velika večina zaposlenih v rednem delovnem razmerju

V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v Sloveniji 919.000 delovno aktivnih prebivalcev. Med njimi je bilo 793.000 zaposlenih, 107.000 samozaposlenih in 19.000 pomagajočih družinskih članov. Zaposlitev s polnim delovnim časom, kar pomeni 36 ali več ur na teden, je imelo nekaj manj kot 90 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. V rednem delovnem razmerju je bilo tako malo manj kot 95 odstotkov zaposlenih, drugi so delali prek pogodb, študentskega servisa ali za neposredno plačilo. Prek študentskega servisa je delalo 32.000 oseb, prek agencij za posredovanje dela pa 10.000. 

Delo za nedoločen čas je v drugem četrtletju 2016 imelo 82,4 odstotka zaposlenih oseb, kot ugotavljajo, pa so zaposlitve za nedoločen čas predvsem 'privilegij' zaposlenih, ki so stari 30 ali več let. Zaposlitev za nedoločen čas je namreč v tej starostni skupini imelo 90,1 odstotka oseb. Na drugi strani, med zaposlenimi za določen čas, pa je bilo največ mlajših od 30 let (52,8 odstotka).

Prekarci v manjšini, a njihovo število narašča

V zadnjih letih se čedalje več govori tudi o prekarnih delavcih, čeprav ta kategorija ni jasno definirana. Med tako imenovane prekarce Surs v grobem uvršča tiste delavce z negotovimi zaposlitvami, torej tudi agencijske delavce in tiste, ki delajo prek študentskega servisa, zaposlene z delovnim časom, krajšim od polnega, in samozaposlene, ki sicer imajo status samozaposlene osebe, vendar imajo vse značilnosti zaposlene osebe z izjemo pravic (nimajo plačanih krajših bolniških odsotnosti in letnega dopusta). Ti običajno delajo za enega delodajalca oziroma stranko, in sicer v prostorih te stranke in ob pogojih, ki jih določa ta. Po podatkih Sursa je bilo v drugem četrtletju 2016 med samozaposlenimi 66,5 odstotka takih, ki niso zaposlovali nikogar, 12,2 odstotka takih, ki jih je delalo samo za eno stranko, skoraj 6 odstotkov pa jih je delalo v prostorih te stranke.

Za mnoge plača tista, ki določa dostojno delo

Ko govorimo o dostojnem ali kakovostnem delu, je ključni dejavnik tudi plačilo za opravljeno delo. Julija 2016 je povprečna mesečna bruto plača znašala 1.550 evrov, neto pa 1.011 evrov. V Sloveniji poznamo institut minimalne plače, to je najnižje dopustno plačilo, ki ga za opravljeno delo prejmejo zaposleni s polnim delovnim časom. Od 1. januarja 2015 znaša bruto minimalna plača 791 evrov.

Kako je z razporeditvijo dohodka?

Surs pojasnjuje tudi, kako pravična je porazdelitev dohodkov v Sloveniji. Mera za koncentracijo dohodka je Ginijev količnik. Njegova vrednost se giblje med 0 in 100 odstotki. Če bi bila njegova vrednost 0 odstotkov, bi bil dohodek med populacijo porazdeljen popolnoma enako (vsi bi imeli popolnoma enak ekvivalentni dohodek), pri vrednosti 100 odstotkov pa bi bila porazdelitev dohodka popolnoma neenaka (ves dohodek bi bil v rokah ene osebe). Leta 2014 je ta količnik v Sloveniji znašal 25 odstotkov, kar nas je uvrščalo na prvo mesto med evropsko osemindvajseterico; to pomeni, da je bil dohodek v Sloveniji leta 2014 med državami članicami EU najenakomerneje razporejen. Pri tem smo prehiteli celo Švedsko, ki je znana po svoji visoki dohodkovni enakosti. Povprečna vrednost Ginijevega količnika v EU je v letu 2014 znašala 30,9 odstotka. Najvišjo vrednost so imeli v Estoniji, 35,6 odstotka.

Semolič: EU mora zato zagotoviti dostojno delo in dostojno življenje

Tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se pridružuje pozivu krovne Evropske konfederacije sindikatov in opozarja, da so marsikje plače daleč od dostojnih. "EU mora zato zagotoviti dostojno delo in dostojno življenje na vseh ravneh in v vseh državah," je zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Za ZSSS je dostojno delo neločljivo povezano s človeškim dostojanstvom. "Brezposelnost, negotove oblike dela, nizke plače po našem mnenju predstavljajo napad na naše dostojanstvo, zato ob dnevu dostojnega dela pozivamo odločevalce, da kreirajo politike, ki bodo stremele k spoštovanju delavskih in socialnih pravic ter ki bodo spodbujale dostojno delo in življenje," so zapisali.

"Zahtevamo politike, ki bodo spodbujale dostojno delo, zagotovile spoštovanje delavskih in socialnih pravic ter ljudem zagotovile dostojno plačo ter tako omogočile dostojno življenje," so še dodali.