Volitve pred poletjem skoraj nemogoče, meni Pirnat, profesor Toplak pa: Potrebna je le volja

Alenka Bratušek je napovedala, da bo odstopila jutri. Politiki pravijo, da bomo šli na volišča že 22. junija. Nekaj drugega pa pravijo predpisi, ki veljajo pri nas, pravi pravnik Rajko Pirnat.

Trije krogi izbora novega predsednika vlade

Kot razlaga Pirnat, mora Bratuškova najprej pisno izjavo o odstopu poslati predsedniku DZ. Ko se s tem dejstvom DZ tudi uradno seznani, začnejo v skladu s poslovnikom DZ teči postopki za imenovanje novega predsednika vlade in nove vlade. Ti postopki morajo biti izvedeni, saj je namen ustave in poslovnika, da se ohranja stabilnost v državi.

"Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je to stvar dogovora v DZ. Imamo ustavo, poslovnik DZ in zakon o volitvah v DZ. Vsi ti predvidevajo roke in postopke, ki jih je treba izvesti," poudarja Pirnat.

Ustava in poslovnik nadalje določata, da mora predsednik države po posvetovanju s poslanskimi skupinami v tridesetih dneh predlagati novega predsednika vlade. Posvet lahko sicer izvede hitreje in DZ obvesti, da je bil prvi krog pogovorov neuspešen, zato predloga ni.

Če je ta krog neuspešen, sledita še dva. Državni zbor lahko po seznanitvi z dejstvom, da ni kandidata, v 14 dneh predsednika vlade izvoli na predlog skupine poslancev. Če je tudi ta krog neuspešen, sledi še tretji. V naslednjih 48 urah lahko pride do izvolitve na podlagi predloga 10 poslancev, poslanske skupine ali predsednika, dovolj je relativna večina, torej tako imenovana manjšinska vlada. Šele, če se to ne zgodi, 111. člen ustave dopušča, da predsednik razpusti DZ. "Naša ustava ne predvideva samorazpustitve DZ. Za razpustitev morajo biti izpolnjeni natančni postopkovni pogoji in časovni roki," pravi Pirnat.

Volitve 22. junija – misija nemogoče

Kako verjetne so torej volitve 22. junija? "Te možnosti ne vidim," je jasen Pirnat. "Ko sem preračunaval, sem ugotovil, da bi moral v tem primeru biti DZ razpuščen, volitve pa razpisane 12. maja. Jutri pa bo že 5. maj. Vsi ti postopki pač tudi v najbolj ugodnih okoliščinah trajajo od 3 tedne do en mesec," razlaga. Zato časa ne bi bilo dovolj niti, če bi bila Bratuškova odstopila takoj po kongresu Pozitivne Slovenije.

Kot pravi Pirnat, je utopično pričakovati enoglasen dogovor poslancev, ki ni niti pravilna pot. "Upoštevati morajo, da se ne dogovarjajo samo o svojih pravicah, ampak tudi o pravicah vseh drugih možnih kandidatov. To bi bila kršitev ustave, poslovnika in najbrž tudi zakona o volitvah v DZ," pravi.

Bratuškova odstopi jutri, Slovenci pa na volišča sredi poletja?

Je pa še dodatna težava, poudarja Pirnat. Volitve sicer ne smejo biti prej kot 40 dni po dnevu razpisa, a tudi ne več kot 2 meseca po razpustu DZ. Če torej do slednjega pride zelo hitro, so volitve sredi poletja neizogibne. "To je še ena stvar, o kateri očitno niso dobro premislili, ko so vlekli te poteze. Kaj bodo storili zdaj, ne vem, ampak če nočejo povzročiti še večje zmede, je treba vsaj dobro pregledati rokovnik in skušati izvesti volitve takrat, ko bo to najmanj ljudem onemogočalo uresničevanje volilne pravice. Poletni meseci so glede tega vsekakor zelo vprašljivi," pravi.

Roki so namreč fiksni, niso prilagodljivi. Ko se DZ razpusti, to sicer ne pomeni, da vlada ne opravlja tekočih poslov, a za delovanje političnega sistema je to zelo slabo, poudarja. "Prva stvar je vprašanje, kdaj naj torej Bratuškova predloži odstopno izjavo, s katero se začnejo vsi ti postopki," opozarja Pirnat.

Jutri ni najbolj primeren dan, pravi. Čeprav je predsednica vlade pod političnim pritiskom, da ravna hitro. "Vsa pravila so napisana črno na belem. Naj izračunajo, kdaj je najbolj primerno, da odstopi in kako bodo potem vodili te postopke. Ali pa naj oblikujejo novo vlado," svetuje Pirnat.

Predpisov ni smiselno spreminjati

Kot se je izkazalo v primeru politične krize, ki so jo tokrat zakuhali v Pozitivni Sloveniji, je pri nas pot do predčasnih volitev dolga in ovinkasta. "Predpisi v zvezi s tem so oblikovani na nemškem modelu, da zagotavljajo stabilnost DZ in vlade. Menim, da je bolje, da imamo to, kot sistem po katerem bi bilo enostavno priti do predčasnih volitev in nato imeti volitve na 4 do 6 mesecev kot smo videli v Italiji. To je neresen politični sistem. Ampak seveda – resen politični sistem je narejen za resne politike, ki premislijo svoje korake in ne vlečejo prenagljenih potez," je Pirnat okrcal slovenske politike.

"Jaz nisem zato, da bi spreminjali pravila. Stabilnost je večja vrednota kot možnost hitrih predčasnih volitev, ne glede na aktualne okoliščine," zaključuje.

Toplak: Z nekaj volje bi lahko imeli volitve že junija

Oglasil pa se je tudi profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Jurij Toplak, ki pa pravi, da bi bilo mogoče ob manjši spremembi ustave volitve razpisati že sredi junija. Pojasnil je, da bi lahko hipotetično državni zbor že v tem tednu sprejel potrebno spremembo ustave, s katero bi uvedel institut samorazpustitve parlamenta. To bi storili z uvedbo novega člena, v katerem bi bilo zapisano, koliko glasov poslancev je potrebnih za samorazpustitev.

Toplak je prepričan, da je to mogoče izvesti v enem tednu, če je volja. Hkrati pa dodaja, da bi se dan za tem lahko parlament že samorazpustil, s čimer bi začel teči 40 dnevni rok za razpis volitev. "Če je volja, potem bi šlo," je prepričan. Hkrati je dejal, da je slovenski parlament v zgodovini že sprejemal spremembe ustave v nekaj dneh.

O tem je Toplak na prošnjo državnega zbora že leta 2011 napisal mnenje, v katerem je tudi zapisal, da takšno ustavno ureditev že imajo v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem,  Islandiji, v Črni gori, Makedoniji, BiH, Litvi, Albaniji in na Cipru.