Največjo podporo v javnosti uživa SD. (Foto: POP TV)

Aprilska raziskava Politbarometer je pokazala, da ima največjo podporo v javnosti SD, ki bi jo volilo 18 odstotkov vprašanih. Sledi SDS s 16 odstotki ter SNS s sedmimi odstotki podpore. Vlado podpira 32 odstotkov vprašanih, ne podpira pa je 59 odstotkov. Med institucijami največjo podporo uživa predsednik republike.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi četrto mesto med strankami zasedli Zares in LDS. Volilo bi ju šest odstotkov vprašanih. Sledil bi jima DeSUS s tremi odstotki ter NSi in SLS. Vsaka s po dvema odstotkoma.

Največ izgubila SD

Primerjava s prejšnjim Politbarometrom pokaže, da je v primerjavi s februarjem največ izgubila SD, ki je izgubila dva odstotka. SDS, Zares, LDS in SLS so izgubile vsaka po odstotek, medtem ko podpora DeSUS in NSi ostaja na enaki ravni kot pred dvema mesecema. Edina stranka, ki je v primerjavi s februarjem pridobila je SNS – pridobila je odstotek in se s tem povzpela na tretje mesto na lestvici priljubljenosti strank.

Vlado Janeza Janše podpira 32 odstotkov vprašanih. (Foto: Tomaž Ungar)

Višji odstotek neporedeljenih

Kot je dejal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš, izračun deležev strank v posameznem bloku kaže, da je levosredinski blok še vedno nekoliko močneje zastopan kot desnosredinski, čeprav je število volivcev desnosredinskega bloka v zadnjih treh letih višje kot v letih od 2001 do 2003.

Pogled na podatke o svetovnonazorski opredelitvi volivcev sicer pokaže, da se je glede na februar delež levo opredeljenih volivcev nekoliko zmanjšal, saj je z 32 odstotkov padel na 27 odstotkov. Na drugi strani se je povečal odstotek desno samopredeljenih (z 19 je narasel na 20 odstotkov), medtem ko je delež volivcev, ki se uvrščajo na sredino, ostal na enaki ravni kot februarja (20 odstotkov). Narasel je tudi odstotek neopredeljenih, ki se je s 30 odstotkov dvignil na 33 odstotkov.

Med institucijami največjo podporo uživa predsednik republike. (Foto: POP TV)

Največja podpora predsedniku republike

Med institucijami največjo podporo uživa predsednik republike, v katerega zaupanje na lestvici od 1 do 5 dosega povprečno oceno 4,07. Predsedniku države sledijo evro in šolstvo (3,34), Banka Slovenije (3,33), vojska (3,22), EU (3,16) ter mediji (3,15). Po anketi ljudje najmanj zaupajo sodiščem (2,6), političnim strankam (2,51) in cerkvi (2,44).

Po Toševih navedbah je visoka povprečna ocena delovanja predsednika rezultat visokega soglasja v ocenjevanju njegovega delovanja, pri čemer v izražanju ocen ni opaziti značilnih razlik med skupinami glede na starost, izobrazbo, zaposlenost pa tudi glede na strankarske preference.

Nezadovoljstvo narašča

Z demokracijo je po anketi zadovoljnih 40 odstotkov vprašanih, kar je enak odstotek kot februarja. Nezadovoljnih z njo je 54 (februarja 52 odstotkov), pet odstotkov vprašanih pa ne ve, ali so zadovoljni ali ne. Po besedah Nika Toša pogled na odgovore na to vprašanje v daljši časovni retrospektivi pokaže neko "tipiko nihanja v izražanju te ocene", posebej na prvo leto mandata sedanje vlade. "Prvo leto označuje visoko zadovoljstvo ljudi, ki se kaže tudi v višji oceni demokratičnosti razmer, se pa to v prehodu v jesen leta 2005 obrne in nezadovoljstvo narašča," pravi Toš.

69 odstotkov anketiranih meni, da je socialni položaj delavcev tri leta po volitvah slabši, kot je bil leta 2004. Da je boljši, meni 9 odstotkov vprašanih. 23 odstotkov je prepričanih, da se je objektivnost poročanja medijev v primerjavi z letom 2004 poslabšala, 28 odstotkov pa, da se je izboljšala. Da se je v primerjavi z letom 2004 povečalo vpletanje politike v gospodarstvo, meni 53 odstotkov vprašanih, da se je vpletanje zmanjšalo, pa devet odstotkov vprašanih.